Nova litovska premierka je postala konservativka Ingrida Šimonyte. Tako so včeraj odločili poslanci v 141-članskem parlamentu – za imenovanje jih je glasovalo 62, proti jih je bilo 10, 41 izvoljencev ljudstva se je glasovanja vzdržalo, nekaj pa se jih seje ni udeležilo. Šimonyte je nekdanja finančna ministrica in voditeljica Domovinske unije, ki je oktobra slavila na parlamentarnih volitvah. Vlada, ki jo bo vodila, bo koalicijska; poleg premierkine desnosredinske stranke bosta pri vrhu izvršilne oblasti še dve liberalni stranki, in sicer Svobodnjaška stranka in Liberalno gibanje. Omenjene koalicijske partnerice imajo v parlamentu skupaj 74 stolčkov, kar predstavlja tri glasove nad potrebno večino. Parlament so po imenovanju nove predsednice vlade za teden dni zaprli, razlog pa tiči v porastu okužb z novim koronavirusom v državi. Več v OFFsajdu ob petih.

Indija je prepovedala uporabo še 43 mobilnih aplikacij, ki so v glavnem kitajskega izvora. Po mnenju zveznega ministrstva za tehnologijo aplikacije namreč ogrožajo indijsko suverenost. Na seznamu zdaj že okrog dvestotih prepovedanih aplikacij – na njem sta med drugim TikTok in PubG – je po novem tudi spletni trgovec Alibaba. Intenzivne prepovedi kitajskih aplikacij si sicer sledijo v valovih na nekaj mesecev. Za začetek nekakšne mobilne vojne lahko označimo junijsko blokado kitajskih aplikacij v Indiji, ki je sledila napetostim med jedrskima velesilama na meji na Himalaji.

Po poročanju sirskih medijev so izraelska bojna letala že drugič v roku enega tedna bombardirala lokacije južno od sirske prestolnice Damask. Bombniki so po poročanju prileteli iz smeri Golanske planote, ki jo okupirajo Izraelci. Cilj napada naj bi bila skladišče orožja in vojaška baza pri damaščanskem letališču. Ta ležita na območju, ki ga obvladujejo iranske sile in Hezbolah. Izraelske sile napad upravičujejo kot povračilo za najdbo treh improviziranih eksplozivnih sredstev na Golanski planoti, ki so jih postavili lokalni sirski borci. Izraelci območje Sirije sicer občasno raketirajo in bombardirajo že vse od začetka sirske državljanske vojne leta 2011, moti pa jih predvsem iranska prisotnost v bližini Golanske planote. Območje Golanske planote bo jutri sicer predvidoma obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki se mudi na obisku v Izraelu.

Azerbajdžanska vojska je v skladu s sporazumom, ki je končal spopade v Gorskem Karabahu med Azerbajdžanci in Armenci, danes zjutraj zavzela Kalbajar. Azerbajdžanci bi morali na območje, veliko okrog 3000 kvadratnih kilometrov, vstopiti že pred desetimi dnevi, a so Armenci prosili za zakasnitev, da bi tukajšnjim rojakom omogočili umik. Kalbajar je bil zadnjih 27 let del samooklicane republike Artsakh, ki je bila de facto del Armenije, de iure pa del Azerbajdžana. Že pred tem so azerbajdžanski vojaki skladno s sporazumom zavzeli območje Aghdama, do 1. decembra pa bodo zavzeli še območje Lachina.

Spodnji dom francoskega parlamenta je potrdil osnutek spornega novega varnostnega zakona. Ta v 24. členu prepoveduje objavo fotografij obraza ali drugih identifikacijskih oznak policistov med izvajanjem različnih policijskih operacij, hkrati pa prepoveduje razširjanje fotografij v primeru, da je namen tega početja policistu škodovati. Zapleteno. Posameznika, ki bi določila kršil, bi lahko čakala enoletna zaporna kazen in 45 tisoč evrov globe. Predvidena stroga zakonodaja je sprožila odzive neodobravanja med novinarji in uredniki, aktivisti in opozicijo, tudi med nekaterimi predstavniki stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Zakon čaka še obravnava in potrditev v senatu – to se bo predvidoma zgodilo januarja, hkrati pa mora še skozi sito ustavnega sodišča.

Škotski parlament je soglasno sprejel zakon, ki omogoča brezplačen dostop do menstrualnih higienskih izdelkov. Ta lokalnim oblastem nalaga, da morajo biti tovrstni higienski izdelki na voljo vsem, ki jih potrebujejo – na voljo bodo na primer v javnih ustanovah, v šolah in na fakultetah. Zakon, za katerim stoji laburistka iz škotskega parlamenta Monica Lennon, odgovarja na pojav tako imenovane menstrualne revščine – vse ženske si namreč ne morejo privoščiti menstrualnih higienskih izdelkov, pojav pa se je še intenziviral v času pandemije covida-19. S sprejetjem zakona je Škotska postala prva država na svetu s tako politiko.

Znanstvena novica

S strani znanstvene redakcije ta teden sledi druga zaporedna doza novic o oceni učinkovitosti še dveh cepiv. V ponedeljek sta preliminarne rezultate tretje klinične faze dveh različnih režimov odmerjanja svojega cepiva objavili Univerza v Oxfordu in farmacevtska firma AstraZeneca. V prvem režimu cepljenja, ki je izkazal 90-odstotno učinkovitost, je bila najprej odmerjena polovična, čez mesec pa še polna doza. V drugem režimu, ki je dosegel 62-odstotno učinkovitost, pa  sta bili v presledku enega meseca obakrat odmerjeni polni dozi. Razlog za diskrepanco med učinkovitostjo obeh režimov odmerjanja cepiva ni pojasnjen, prav tako niso bili objavljeni natančni protokoli. Cepivo bazira na oslabljenem prehladnem adenovirusu šimpanzov, v katerega so vstavljeni geni za virusni protein S. Ker je obstojno pri temperaturah od 2  do 8 stopinj Celzija, je njegov transport veliko lažji, če ga primerjamo z RNA-cepivi, ki zahtevajo ultrahladne pogoje pri okoli  minus 70 stopinj Celzija. Gre sicer zgolj za enega od mnogih faktorjev pri določanju cenovne dostopnosti cepiva, bo pa  njegova cena predvidoma 8-krat nižja od cene RNA-cepiv Pfizerja in Moderne.

Iz Rusije pa so včeraj sporočili, da je cepivo Sputnik V izkazalo 91,4-odstotno učinkovitost, ki je bila sicer izmerjena na majhnem vzorcu 39 ljudi, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo.

Novica iz Slovenije

Na parlamentarni parket. Opozicija brez SNS-a je obstruirala včerajšnjo sejo odbora za notranje zadeve, ki jo je predsednik odbora Branko Grims iz SDS-a sklical na zahtevo strank LMŠ, SD in SAB zaradi nasilnih protestov 5. novembra. Za obstrukcijo so se odločili, ker je seja odbora potekala za zaprtimi vrati – po mnenju Grimsa sicer upravičeno in v skladu s poslovnikom državnega zbora. Je pa Branko Grims skladno z modusom operandi vodilne koalicijske stranke ovadil poslanca Levice Miho Kordiša. Razlog? Sum izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sum zlorabe uradnega položaja. Kordiš je namreč po zaprtem delu seje odbora prejšnji teden pred mediji dejal, da sta policija in politični vrh imela informacije o naravi prihajajočih protestov ter da bi jih tako lahko preprečili. Dodal je še, da so z izgredi poleg podzemlja povezane tudi skupine skrajne desnice z zgodovinskimi povezavami z SDS. O ovadbi več Miha Kordiš iz Levice:

Izjava.

Omeniti je treba še, da Janševi demokrati tožijo tudi sociologa Rudija Rizmana, ki jih je po njihovem po krivem obtožil financiranja z Madžarske. Danes v parlamentu sicer potrjujejo paket protikoronskih ukrepov številka 6.

Znanstveno novica je prispevala Teja.