24. 4. 2019 – 15.00

OFF koroško-kitajskega prijateljstva

Audio file
Audio file
14. 3. 2018 – 12.00
Vpogled v gibanje talibov, afganistansko vlado in morebitno vzpostavitev premirja

Misija Organizacije Združenih narodov v Afganistanu je v poročilu zaznala skoraj četrtinski upad civilnih žrtev v prvih treh mesecih 2019-ega glede na isto obdobje lani. Upad je bržkone posledica hladnejšega vremena in manjšega števila samomorilskih napadov - bolj kot kakršnekoli uspešne politike afganistanskih in ameriških vojaških sil. Poročilo istočasno ugotavlja, da so prvič v zadnjem desetletju za več civilnih žrtev krive ameriške in afganistanske sile kot talibi ali katera druga uporniška skupina. 140 od 305 civilnih smrtnih žrtev, ki so jih zagrešili vlada in zavezniki, je posledica okrepljenih zračnih napadov ameriškega letalstva, ki nudijo kuliso mirovnim pogajanjem s talibi. Kljub temu dejstvu slednji tako ali drugače obvladujejo več ozemlja kot kadarkoli od začetka konflikta leta 2001 dalje.

V Braziliji je najvišje prizivno sodišče znižalo zaporno kazen za nekdanjega predsednika Luiza Inacia Lula da Silvo. V Braziliji še vedno priljubljeni Lula je najvišje pozicionirana žrtev protikorupcijske afere Avtopralnica, največje afere te vrste v zgodovini Latinske Amerike. Luli je bila kazen, izrečena zaradi prejemanja podkupnin, znižana z dvanajstih let in enega meseca na osem let in deset mesecev. Prav prva obsodba mu je onemogočila sodelovanje na lanskoletnih predsedniških volitvah, ki so posledično pripadle desničarskemu kandidatu Jairu Bolsonaru. Sodnik, ki je obsodil Lulo, Sergio Moro v novi vladi opravlja vlogo ministra za pravosodje.

Audio file
2. 7. 2018 – 14.00
Javlja se Matej Kavčič

Deveterici posameznikov iz hongkonškega “Gibanja dežnikov” so bile izrečene obsodbe. Dva izmed vodij gibanja - Čan Kin-man in Rev Ču Jiu-ming sta prejela najvišje kazni, in sicer 16 mesecev zapora na podlagi zakona iz kolonialnih časov zaradi, citiramo: “povzročanja javnih neprijetnosti”. Protestno gibanje se je leta 2014 postavilo po robu Komiteju kongresa Ljudske republike Kitajske, ki je predlagal reforme na področju hongkonške volilne zakonodaje. Prav zaradi množičnih demonstracij do sprememb, ki so predvidevale večji nadzor pekinških oblasti nad kandidatnimi listami, ni prišlo. Ustavna ureditev “Ena država, dva sistema”, ki Hongkong kot nekdanjo britansko kolonijo uveljavlja kot izjemo, še drži.

Čez dve uri se bomo spominjali nekih drugih upornikov pred stotimi leti, ki so bili obsojeni zaradi delovanju proti oblasti. 100 let Viniške republike v OFFsajdu ob 17-ih.

Tadžikistanski predsednik Emomali Rahmon je zapovedal vladi, naj prekliče zvišanje cen internetne ponudbe v tej srednjeazijski državi. Predsednik je istočasno tudi razrešil vodjo tamkajšnje protimonopolne službe, ta se je namreč podpisal pod dokument, ki je vsem ponudnikom interneta zapovedal dvakratno zvišanje najnižjih tarif. 66-letni Rahmon, ki opravlja svojo funkcijo vse od leta 1992, je tako pokazal razumevanje za zahteve mlajšega prebivalstva in ceno vrnil na še vedno relativno neprijaznih, 3,3 evre na gigabajt. Ne imenujejo ga “Ustanovitelj miru in narodne enotnosti Tadžikistana ter Vodja naroda” za brezveze.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini iz stranke Liga je očitno ponovno uveljavil svojo voljo nad koalicijskimi partnerji Gibanja petih zvezd, potem ko je vlada opustila polovico predlogov znotraj paketa, imenovanega Salve Roma ali Rešimo Rim. Gibanje petih zvezd, na čelu z vodjo stranke in ministrom za gospodarstvo Luigijem di Maiom, je predlagalo serijo ukrepov, ki naj bi sprostili proračun prestolnice, tudi z delnim prenosom dolgov na pleča države. Salvini, ki mu, sodeč po anketah, konflikti zgolj zvišujejo priljubljenost, je vztrajal na seji vlade vse do štirih zjutraj in se, po poročanju medijev, hudo sporekel z di Maiom. Slednji je ob zgodnjih urah le pristal na kompromisno rešitev, ki pa bo vsaj do neke mere olajšala delo županje iz vrst Gibanja Virginie Elene Raggi.

Koprski župan počasi, a vztrajno briše sledi svojega predhodnika Borisa Popoviča. Z Osnovne šole Koper na Bonifiki bo tako zbrisan napis “63,3 Hvala Grazie”, ki obeležuje občinski referendum z 22. maja 2005, ko je 63,3 odstotkov volilcev podprlo idejo o gradnji OŠ Koper. Omenjenega referenduma se je sicer udeležilo zgolj 24,24 odstotka volilnih upravičencev, Bržan pa je odločitev o prebarvanju utemeljil s prepričanjem, da, citiramo: “Vzgojno izobraževalna ustanova ni primeren spomenik razdeljenosti Kopra.”

Bratijo pa se na Koroškem. Občinski svet Mežice bo predvidoma danes odločal o predlogu pobratenja z mestom Šudžou. Povezava ni naključna, predlagatelj pobratenja je tržiško podjetje Cablex, ki ima izpostavo tako na Koroškem kot v osem in pol milijonskem Šudžouju. Delegacija s Kitajske bi tako predvidoma že junija obiskala Mežico in preučila možnosti za sodelovanje, gre pa za drugi primer pobratenja Mežice. Že dalj časa je v družinski navezi s Podkloštrom oziroma Arnoldsteinom na tromeji Avstrije, Italije in Slovenije. Od slovenskih občin imajo vsaj eno bratsko navezo s Kitajsko še Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Ajdovščina in Koper.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.