Poljska vlada je predsednika države Andrzeja Dudo pozvala k razglasitvi izrednih razmer na poljsko-beloruski meji. Uvedba izrednih razmer na tem območju sledi napovedim o postavitvi ograje na meji zaradi prehajanja migrantov, ki naj bi jih beloruski predsednik Aleksander Lukašenko namenoma spodbujal k prečkanju meje v Evropsko unijo. Ob odobritvi predsednika Dude bi bile na ožjem območju meje prepovedane demonstracije, ljudje, ki bi se meji neposredno približali, pa bi morali s seboj nositi osebni dokument. 

V Tanzaniji zaradi terorizma sodijo predsedniku opozicijske konservativne stranke Chadema Freemanu Mboweju. Mbowe je bil aretiran konec julija, saj naj bi skupaj s strankarskimi kolegi načrtoval teroristične napade na člane vlade. Aretacija je stekla na predvečer foruma o ustavnih spremembah, ki so ga v vladnih vrstah označili za prepovedanega. Obtožbe zoper Mboweja se sicer naj ne bi nanašale na načrtovanje omenjenega foruma, temveč na zarotništvo in podkupovanje v zameno za požig bencinske črpalke. Opozicija je sojenje označila za vrnitev v avtoritativno obdobje predsednika Johna Magufulija, ki je preminil marca. Od takrat Tanzanijo vodi predsednica Samia Suluhu Hassan, na katero so mnogi državljani polagali upe za demokratizacijo države, a jo sedaj bremenijo očitki o zatiranju opozicije.

Le nekaj ur po tem, ko so Združene države Amerike zaključile z evakuacijo iz Afganistana, so indijske oblasti vzpostavile prve diplomatske vezi s talibi. Indijski ambasador v Katarju Deepak Mittal se je namreč na pobudo talibov sestal z vodjo talibskega političnega urada Sherom Mohammadom Abbasom Stanekzaiem. Na prvem diplomatskem srečanju med Indijo in talibi po skoraj treh desetletjih sta indijski ambasador in predstavnik talibov razpravljala predvsem o možnostih prostega potovanja afganistanskih Indijcev in manjšin, ki jim je politična kriza v Afganistanu onemogočila varno prehajanje meja. Poleg tega je ambasador Indije v Katarju poudaril, da na afganistanskem ozemlju ne bi smelo prihajati do antiindijskih dejavnosti in terorističnih akcij. Talibski prevzem oblasti bi namreč lahko pomembno vplival na dogajanje v Kašmirju, zaradi katerega sta v sporu Indija in Pakistan. Pakistan je v preteklosti spodbujal prisotnost talibov in ostalih islamističnih milic v Kašmirju, kjer so talibi tudi vojaško urili borce. Indija je s prejšnjo afganistansko vlado sicer imela tople odnose. 

S predhodno obravnavo na sodišču so v Peruju zaradi korupcije včeraj prvič zaslišali nedavno predsedniško kandidatko Keiko Fujimori. Fujimori, ki je na aprilskih predsedniških volitvah izgubila proti socialistu Pedru Castilli, tožilci očitajo pranje denarja, organiziran kriminal in oviranje pravosodnega sistema, zaradi česar ji je zagrožena kazen tridesetih let in desetih mesecev. Hčer nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija bi sicer zmaga na predsedniških volitvah odrešila pregona za čas zasedanja predsedničinega stolčka. 

Z današnjim dnem bo v ameriški zvezni državi Teksas prepovedano izvajati splav po šestem tednu nosečnosti. Prepoved bo uzakonjena, ker se Ameriško vrhovno sodišče ni odzvalo na izredno zahtevo organizacij v podporo splavu o blokiranju zakona in presoji ustavnosti teksaškega zakona. Organizacije, ki so vrhovnemu sodišču podale zahtevo, poudarjajo, da bo prepoved povzročila zaprtje slabih 90 odstotkov klinik, ki izvajajo prekinitev nosečnosti, saj se večina splavov izvaja po šestem tednu nosečnosti. Teksas tako postaja prva ameriška zvezna država s tovrstno zakonodajo od leta 1973, ko je vrhovno sodišče odredilo legalizacijo splava po celotni državi. 

Grški parlament je z 284 glasovi za in nobenim proti potrdil sklep o širitvi grških teritorialnih voda v Jonskem morju. Tako naj bi se grški morski teritorij ob otokih v bližini Albanije in Italije razširil s šestih na dvanajst morskih milj, kar predstavlja dobrih dvajset kilometrov. Grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis je pred pogovori o morskih mejah v Egejskem morju prihodnji ponedeljek v Carigradu Turčijo hkrati posvaril, da se Atene niso pripravljene umakniti iz spora glede meja ob egejskem otočju. Morske meje na vzhodu Sredozemskega morja niso določene, Grčija pa Turčijo že daljše obdobje obtožuje, da ta želi grške otoke ob obali Anatolije izolirati od preostalega dela države. 

Po napovedih britansko-avstralskega rudarskega podjetja Rio Tinto o odprtju rudnika litija v bližini Loznice na zahodu Srbije se po državi krepijo protesti. Čeprav so se v Riu Tintu zavezali k spoštovanju najvišjih ekoloških standardov in izpostavili, da bo rudnik pomembno doprinesel k srbskemu gospodarstvu, pred odprtjem rudnika zaradi okoljske škode svarijo tamkajšnje okoljske organizacije in akademska sfera. Posledica pridobivanja litija naj bi namreč bile znatne količine strupenih in rakotvornih odpadkov, lokacija rudnika pa se nahaja na območju največje zaloge pitne vode v Srbiji. Lokalni protesti nevladnih in ekoloških organizacij so se začeli konec preteklega leta, v zadnjem času pa se vrstijo tudi pozivi k referendumu. Litij se v Srbiji nahaja v kamnini jadarit, ki je bila odkrita zgolj v dolini reke Jadar. 

Po sedmih letih se z današnjim dnem iz lastništva medijske hiše Večer umikata Uroš Hakl in Sašo Todorovič, medijski konglomerat bo sedaj v lasti več podjetij iz skupine medijskega mogotca Martina Odlazka. Bistvenih sprememb ob menjavi lastništva zaenkrat naj ne bi bilo, ponovno pa bo dnevnik izhajal v dveh snopičih. Več pove odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.

izjava

Občinski svetniki Občine Krško so podprli sklep o pobudi za dodelitev statusa mestne občine, ki jo morajo sedaj posredovati državnemu zboru. Pridobitev statusa bi po besedah župana Krškega Mirana Stanka vodila v razvoj mesta kot regionalnega središča, zagotovljena bi jim bila tudi dodatna finančna sredstva. Po zakonu o lokalni samoupravi mora občina za dodelitev statusa mestne občine imeti najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter biti gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. S tem so v Krškem poskušali že leta 2005, a jim je sklep zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnil državni zbor, ki odloča o dodelitvi statusa.