Nemška vlada je potrdila predlog legalizacije pridelovanja in rekreativne uporabe marihuane. Predlog zakona gre tako v bundestag. Po predlaganem zakonu bi bilo polnoletnim osebam dovoljeno posedovati do 25 gramov marihuane in gojiti do tri rastline za osebno uporabo. Prodaja marihuane bi bila dovoljena tudi v posebnih licenciranih klubih, znotraj katerih pa ne bi bila dovoljena njena uporaba. Predlogu nasprotuje opozicijska Krščansko-demokratska unija, prav tako je do legalizacije marihuane skeptičnih več notranjih ministrov zveznih dežel. Predlog zakona so spisali na zdravstvenem in kmetijskem ministrstvu. 

Albanska policija je v Tirani aretirala prištinskega mestnega svetnika Besnika Mujecija zaradi tihotapljenja ekstazija. Mujecija je skupaj s štirimi sodelavci policija zasačila med tihotapljenjem več kot tisoč tablet ekstazija, katerih skupno vrednost ocenjujejo na 400 tisoč evrov. Mujeci je bil član na Kosovu vladajoče stranke Samoopredelitev, ki ga je zaradi aretacije že izključila.

Omanski državni proizvajalec zemeljskega plina je podpisal dogovor z nemškim energetskim podjetjem SEFE za dobavo 400 tisoč ton utekočinjenega zemeljskega plina v Nemčijo. Toliko plina bo omansko podjetje v Nemčijo dobavilo na leto, začenši z letom 2026. Gre za prvi dogovor omanskega podjetja o dobavi plina v Nemčijo. Nemčija si po uvedbi sankcij proti Rusiji in posledično manjši dobavi poceni ruskega plina prizadeva pridobiti nove vire. 400 tisoč ton plina sicer predstavlja približno eno 160-ino lanske porabe zemeljskega plina v Nemčiji. 

Urgentni zdravstveni center v Tripoliju je sporočil, da je v uličnih spopadih med milicama umrlo 27 ljudi, 106 je ranjenih. V libijski prestolnici sta se od ponedeljka bojevali 444. brigada in Posebna odvračalna enota. Spopade je sprožila aretacija voditelja 444. brigade, polkovnika Mahmuda Hamze, ki jo je izvedla Posebna odvračalna enota. Predsedniku vlade v Tripoliju Abdulu Hamidu Al Dbibi je že uspelo izpogajati premirje, po katerem bo Mahmud Hamza izročen nevtralni tretji strani. Libija je razdeljena med vzhodno in zahodno vlado, kar je posledica Natove intervencije za odstranitev Moamerja Gadafija. V tem primeru je do spopadov prišlo med dvema skupinama, ki sta obe uradno del varnostnih sil zahodne vlade v Tripoliju. 

Tajsko ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo stranke Korak naprej proti odločitvi parlamenta, ki zmagovalcu volitev Piti Limčaroenratu ni dovolil vnovične kandidature za mandatarja. Ustavno sodišče je svojo odločitev obrazložilo s tem, da je pritožbo vložila skupina več kot dvajset ljudi, ki ni vključevala samega kandidata. Na naslednjem glasovanju za mandatarja bo tako kandidiral nepremičninski mogotec Seta Tavisin iz stranke Za Tajce, ki je na volitvah osvojila drugo mesto. Seta je obljubil, da ne bo posegal v zakon proti žaljenju monarhije, za oblikovanje vladne koalicije pa se bo pogajal s konservativnimi strankami. V stranki Korak naprej so obljubljali reformo strogega zakona, kar je bil eden od razlogov, da Limčaroenrata za mandatarja niso podprli v senatu, ki ga imenuje vojska. Zaradi tega ni zbral dovolj glasov za sestavo vlade. 

Severnokorejska tiskovna agencija je sporočila, da je ameriški vojak Travis King, ki je v drugi polovici julija zbežal iz Južne v Severno Korejo, med preiskavo povedal, da je v državo pobegnil pred ameriškim rasizmom. Kot navaja agencija, je King, ki je trenutno pod nadzorom vojske, izrazil nasprotovanje nehumanemu ravnanju in rasni diskriminaciji v ameriški vojski. Kot trdijo v Severni Koreji, namerava poiskati zatočišče v Severni Koreji ali v tretji državi. Pentagonov predstavnik za javnost je v odziv na to dejal, da ne morejo potrditi trditev severnokorejskega državnega medija in da si bodo še naprej prizadevali, da svojega vojaka varno spravijo domov. V ameriški vojski Kinga čaka disciplinski postopek, ker se je v nočnem klubu v južnokorejskem Seulu zapletel v pretep, nato pa napadel policijski avtomobil. 

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na novinarski konferenci sporočil, da so skupaj z dobavitelji elektrike zasnovali ukrep za znižanje cene električne energije. Z ukrepom bi vsem poplavljenim gospodinjstvom zagotovili električno energijo za 0,1 centa na kilovatno uro od konca avgusta do konca leta. Povprečna cena elektrike na kilovatno uro za gospodinjstva je po podatkih statističnega urada 18 centov na kilovatno uro. Evidenco poplavljenih gospodinjstev še pripravljajo, po oceni ministra pa bi ukrep vključeval med štiri in sedem tisoč gospodinjstev. 

Sindikalne centrale so delodajalska združenja pozvale, naj ne dvigujejo cen blaga in storitev. Kot pravijo, zdaj ni čas za vojno dobičkarstvo, ampak bi podjetja lahko pokazala solidarnost in cene celo znižala. Njihov poziv velja predvsem za ponudnike živil, gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike ter inštalaterskih, mizarskih in gradbenih storitev. Poleg tega sindikati vlado pozivajo, naj po zgledu Italije uvede dodaten davek na izredne dobičke bank. V Italiji so po napovedi davka na dobičke bank sicer že uvedli močno omejitev davka, ki ga lahko poberejo. Kako si predstavlja davek, pojasni Andrej Zorko, izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog.

 Izjava

Vir fotografije: Retinafunk, flickr.com, Creative Commons