22. 3. 2023 – 15.00

OFF LGBT+ pravicam

Audio file

Salomonovi otoki so s kitajskim gradbenim podjetjem sklenili pogodbo za nadgradnjo pristanišča v Honiari, prestolnici otočja. China Civil Engineering Construction Company je bilo edino podjetje, ki je oddalo ponudbo na razpisu za razvoj pristanišča. Projekt razvoja komercialnega pristanišča bo s posojilom financirala Azijska razvojna banka, ki bo za celoten projekt razvoja pristanišča namenila več kot 150 milijonov evrov.  Salomonovi otoki so lani s Kitajsko sklenili varnostni pakt, potem ko se je premier Manaseh Sogavare [manasé sogaváre] po dolgotrajnem zavezništvu z Američani začel obračati h Kitajski. Leta 2019 so Salomonovi otoki suverenost priznali Ljudski republiki Kitajski, do tedaj so namreč priznavali Tajvan. Salomonovi otoki in Kitajska zanikajo, da bi varnostni pakt dovoljeval pomorsko vojaško bazo. Ta teden se na pacifiškem otočju, ki leži severovzhodno od Avstralije, mudita diplomatski delegaciji tako Združenih držav Amerike kot Kitajske.

Izraelski parlament je izglasoval preklic prepovedi bivanja Izraelcev v štirih naseljih na Zahodnem bregu. Da bo preklic stopil v veljavo, ga mora potrditi še izraelski vojaški poveljnik. Štiri naselbine na Zahodnem bregu so bile evakuirane leta 2005, potem ko je izraelsko vrhovno sodišče odločilo, da so bila naselja zgrajena na zasebni palestinski zemlji in zato nelegalna. Prejšnji mesec je vlada enostransko legalizirala devet naselij na Zahodnem bregu in napovedala gradnjo več tisoč okupatorskih hiš. Zahodni breg predstavlja večji del palestinskega ozemlja, ki ga je Izrael okupiral leta 1967. V zadnjega pol stoletja je Izrael tam zgradil več kot 130 naselbin, v katerih živi približno sedemsto tisoč ljudi. Nad izraelsko politiko enostranskega naseljevanja okupiranih ozemelj so »ekstremno zaskrbljeni« celo Američani.

Ameriška vojska je ustanovila prvo stalno oporišče na Poljskem. Gre za izpolnitev lanske napovedi predsednika Joeja Bidna, da bo zaradi ruske invazije v Ukrajini Nato vzpostavil trajno vojaško bazo v vzhodni Evropi. Po začetku vojne so Združene države Amerike na Poljskem namestile več tisoč vojakov, tako jih je na tam trenutno prek deset tisoč.  Poljska bo v oporišče namestila približno sedem tisoč vojakov. Gre za osmo stalno oporišče ameriške vojske v Evropski uniji, ostala so v Nemčiji, Italiji in Belgiji.  

Grški premier Kiriakos Micotakis je v televizijskem intervjuju napovedal, da bodo splošne volitve v državi potekale maja, čeprav se mandat njegove vlade izteče julija. Predvolilne ankete kljub železniški nesreči pri Larisi, množičnim protestom in vladni prisluškovalni aferi najbolje kažejo premierovi desni stranki Nova demokracija.

Ugandski parlament je sprejel zakon, ki prepoveduje podporo in promocijo LGBT+ skupnosti in zaroto o sodelovanju v homoseksualnih odnosih, zaradi česar so državljani lahko kaznovani z do dvajsetimi leti zaporne kazni. V isti sapi je ugandski parlament sprejel tudi zakonsko določbo o  »zaostreni homoseksualnosti«, ki meša homoseksualnost in pedofilijo. Dejanja, ki jih »serijski storilec« stori brez soglasja ali pod prisilo proti otrokom ali osebam z duševnimi motnjami, bodo v Ugandi odslej kaznovali z usmrtitvijo. Uganda je sicer že leta 2009 sprejela zakon, ki prepoveduje homoseksualne odnose; zanje je bila predpisana smrtna kazen. Novela zakona iz leta 2014 je kazen spremenila v dosmrtno ječo. 

Pravice LGBT+ skupnosti z veseljem kršijo tudi v Združenih državah Amerike. V Arkansasu je guvernerka Sarah Huckabee Sanders podpisala zakon, ki transspolnim osebam prepoveduje izbiro stranišč in slačilnic, skladnih z njihovo spolno identiteto. Tako bodo šole v Arkansasu morale zgraditi nova stranišča in slačilnice, ki bodo namenjene zgolj transspolnim osebam. Zakon velja za javne osnovne šole do dvanajstega razreda. Če šole tega ne bodo storile, jih zvezna država lahko oglobi v višini približno tisoč evrov, tožijo pa jih lahko tudi starši otrok. 

Poslanci so v državnem zboru potrdili novelo zakona o službi v Slovenski vojski, ki uvaja znižanje izobrazbenih pogojev za zaposlitev v vojski. Po noveli se bodo lahko v vojski zaposlili tudi tisti s končano osnovno šolo, pod pogojem, da bodo srednjo šolo dokončali na delovnem mestu. Novelo zakona so potrdili z 49 glasovi Gibanja Svoboda, Nove Slovenije, dveh glasov Slovenske demokratske stranke in obeh poslancev narodnih skupnosti. Proti so glasovali v Levici, poslanci Socialnih demokratov in večina poslancev SDS se je glasovanja vzdržala. Zakaj so se socialdemokrati vzdržali, je pojasnil poslanec Damijan Zrim.

Izjava

Državni zbor je potrdil tudi resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Resolucija Nato lobiju obljublja dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2030. Podprlo jo je 55 poslancev Svobode, NSi-ja, SD-ja, en poslanec SDS in dva poslanca narodnih skupnosti. Proti resoluciji so glasovali v Levici in Franc Breznik iz SDS-a. Štiri razloge za nasprotovanje resoluciji je strnil poslanec Miha Kordiš.

Izjava

Sprejeta je bila tudi novela zakona o davčnem potrjevanju računov, ki znova uvaja obveznost izročanja računa kupcu za prejeto storitev. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost je bila lani januarja ta obveznost ukinjena. Prav tako so poslanci sprejeli novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Novela vzpostavlja enotno agencijo za znanstevnoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, imenovano Aris. Vlada bo agencijo vzpostavila z združitvijo agencije Spirit, ki je namenjena spodbujanju podjetništva, in javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Vlada je v načrtu razvojnih programov do leta 2026 namenila več denarja za projekte vojaškega opremljanja. Gre za projekte povečanja financiranja brezpilotnega letalnika, ladje Triglav, naprednješe avionke za letalo falcon, nadgradnje helikopterjev cougar in ureditve hangarjev za štirikolesnike. Odločitev o povečanju financiranja je vlada utemeljila zgolj s tem, da je prišlo do ugotovljenih finančnih in tehničnih sprememb. 

 

OFF je pripravila vajenka Neva, zraven je spremljala Zala. 

 

Vir fotografije: Wikipedia Commons

 

Vir fotografije: 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.