Gruzijsko ustavno sodišče je odločilo, da je predsednica države Salome Zurabišvili s potovanji v države članice Evropske unije kršila ustavo. Odločitev je podprlo šest od devetih ustavnih sodnikov. Stranka Gruzijske sanje bo tako lahko v parlament podala zahtevo za glasovanje o ustavni obtožbi predsednice, a je uspeh vprašljiv, saj ji do zahtevane večine zmanjkajo glasovi šestnajstih poslancev. Zurabišvili je septembra z namenom razgovorov o procesu gruzijske integracije v Evropsko unijo obiskala Nemčijo, Francijo in Belgijo, kjer se je sestala s tamkajšnjimi političnimi predstavniki. V največji parlamentarni stranki Gruzijske sanje trdijo, da je predsednica s tem prekoračila pooblastila in kršila ustavo, ker je odločala o državni zunanji politiki brez posvetovanja s parlamentom. Stranka Gruzijske sanje je sicer leta 2018 podprla predsedniško kandidaturo Zurabišvili, ta pa se je zaradi različnih pogledov na rusko agresijo v Ukrajini oddaljila od stranke. Zurabišvili je zadnja predsednica, izvoljena z neposrednimi glasovi ljudstva. Volitve naslednje leto bodo namreč potekale v skladu s spremenjeno ustavo, ki za predsedniške volitve predvideva posredno volilno pravico.

Indijsko vrhovno sodišče je zavrnilo pobudo za presojo legalizacije porok istospolnih partnerjev. To je po besedah predsednika ustavnega sodišča Dananjaje Čandračuda v domeni parlamenta in ne sodišča. Namesto tega je sodišče podprlo vladni predlog za ustanovitev odbora, ki bi preučil dodelitev določenih pravic istospolnim parom. Čandračuda je dodal, da ima Indija sicer še vedno nalogo zaščititi istospolno usmerjene osebe pred diskriminacijo. Do leta 2018 je v Indiji veljal zakon, ki je prepovedoval spolne odnose med dvema osebama istega spola. Tajvan in Nepal tako ostajata edini azijski državi, ki dovoljujeta poroke istospolnih partnerjev.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine, krajše ACLU, je dosegla poravnavo z zvezno vlado Joeja Bidna glede ločevanja migrantskih članov družin. Tožbo je ACLU vložila pred petimi leti, ko je kabinet nekdanjega predsednika Donalda Trumpa sprejel politiko tako imenovane ničelne tolerance na južni meji. Tako so vse migrante, glede katerih so sumili, da so v državo vstopili po neregularnih poteh, kazensko preganjali. V praksi je zato prišlo do ločevanja otrok migrantov od njihovih staršev. V petih letih je bilo od roditeljev po uradnih podatkih ločenih 2.634 otrok. V okviru odškodnine bodo Združene države Amerike zdaj za vse prizadete družine financirale združitev, jim omogočile pridobitev azila in jim pomagale pri pridobitvi dovoljenja za delo ter pri dostopu do stanovanjske in pravne pomoči in zdravstvenih storitev. Poravnavo med Združenimi državami in ACLU mora potrditi še zvezno sodišče.

Na egipčanski strani mejnega prehoda Rafa, edinega izhoda iz Gaze, ki ne vodi na območje pod izraelskim nadzorom, nastajajo zastoji tovornjakov s humanitarno pomočjo. Egipt je mejni prehod zaprl zaradi zračnih napadov izraelskih sil v bližini. Humanitarne organizacije, med drugim tudi Mednarodna zdravstvena organizacija, opozarjajo na katastrofo, ki jo lahko povzroči nadaljnje zaprtje mejnega prehoda, saj bi lahko v Gazi kmalu zmanjkalo vode, zdravstvenih pripomočkov in goriva, ki je po izraelskem odklopu dobave elektrike glavni vir električne energije. K odprtju mejnega prehoda tudi za begunce so pred dnevi pozvale tudi Združene države Amerike, medtem ko Egipt temu nasprotuje s trditvijo, da bi to pomenilo oslabitev palestinskega boja za neodvisnost. Jutri se bo na obisku v Izraelu mudil tudi ameriški predsednik Joe Biden.

Hrvaški sabor pričakovano ni izglasoval nezaupnice zunanjemu ministru Gordanu Grliću Radmanu. Pobudo za njegovo razrešitev je dala opozicija, ker v premoženjsko kartico ni vpisal za 2,1 milijona evrov dividend podjetja Agroproteinka, katerega solastnik je. Grlić Radman trdi, da je pri izpolnjevanju premoženjske kartice šlo za tehnično napako. O razrešitvi Grlića Radmana je sabor razpravljal že drugič v dobrem letu. Prvič ga je opozicija interpelirala lanskega julija, ker po njeni oceni ni izpolnil niti enega zunanjepolitičnega cilja Hrvaške.

Državni zbor danes razpravlja o predlogu koalicijskih strank za začetek postopka za spremembo ustave pri imenovanju sodnikov in sodnem svetu. Po koalicijskem predlogu sodnikov ne bi več volil državni zbor na predlog sodnega sveta, ampak bi jih imenovala predsednica republike. Predlogu spremembe zakona nasprotujejo v Slovenskem sodniškem društvu, razloge predstavi predsednica društva Vesna Bergant Rakočević. 

Izjava

V veljavo je stopila sprememba zakona o verski svobodi, ki znižuje višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Država tako ne bo več stoodstotno krila prispevkov, kar je uvedla prejšnja vlada. Sprememba zakona pa vseeno zvišuje zakonsko določeno višino kritja, z 48 na 60 odstotkov. Višina kritja prispevkov bo zdaj za večino verskih uslužbencev nižja za 40 odstotkov. 

Veljati sta začeli tudi noveli zakonov o visokem šolstvu in o posebnih pravicah manjšin. Novela zakona o visokem šolstvu ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje dejavnosti, opredeljuje javno službo in ureja način financiranja. Novela zakona o pravicah italijanske in madžarske manjšine pa bo odslej omogočala izobraževanje v dvojezičnih šolah, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, tudi otrokom, ki prebivajo izven narodnostno mešanega območja.

Avstrija je po šestih mesecih ponovno podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Avstrija uvedla leta 2015, podaljšuje pa ga na vsakega pol leta. Nazadnje je nadzor na meji s sosednjo državo, kakopak spet v strahu pred begunci, Avstrija vzpostavila sredi septembra na meji z Italijo. To je tudi eden od razlogov, zakaj je italijanska vlada včeraj na Sodišče Evropske unije vložila tožbo proti Avstriji zaradi nespoštovanja uredbe o prostem pretoku blaga.

Luka Koper je sprožila izvršbe plačila odškodnine proti nekdanjim nadzornikom. Osem nadzornikov, ki so leta 2008 potrdili sklep uprave o nakupu 10-odstotnega deleža logističnega holdinga TTI iz Slovaške, je ljubljansko sodišče avgusta letos obsodilo na plačilo odškodninske kazni v skupni višini šestnajst milijonov evrov. Po poročanju Radia Koper so bila sredstva z nekaterih računov že trgana, nekateri nadzorniki pa naj bi se poskušali plačilu kazni izogniti s prepisom premoženja. Kazenski in odškodninski pregon zoper upravo, ki je posel s slovaškim holdingom predlagala, še ni končan.