Off Lufthansinih letov

Aktualno-politična novica
27. 7. 2022 - 15.00
 / OFF

Koronavolitve v najkoruptivnejši državi Evropske unije
 / 5. 4. 2021
Bolgarska socialistična stranka ni uspela sestaviti nove vladne koalicije in bo mandat vrnila predsedniku države Rumenu Radevu. Socialistična stranka je manjša koalicijska partnerica premierja Kirila Petkova, ki opravlja tekoče posle. Ker je to že tretji neuspešni poskus oblikovanja nove koalicije, bo Rumen Radev po pričakovanjih razpustil parlament in sklical nove predčasne volitve. V vmesnem obdobju bo imenoval začasno vlado, ki bo državo vodila do oktobrskih volitev.

Letalsko osebje največjega nemškega letalskega ponudnika Lufthansa je pričelo stavkati. Delavci zahtevajo 9,5-odstotno zvišanje plač za približno dvajset tisoč zaposlenih. Lufthansa je delavcem ponudila povišanje za 150 evrov mesečno do konca tega leta, dodatnih 100 evrov od začetka leta 2023 ter dvoodstotno povišanje plač sredi istega leta. Organizatorji stavke iz sindikata Verdi so ponudbo zavrnili, češ da ne zadostuje za izravnavo naraščajoče stopnje inflacije. Zaradi stavke je bila Lufthansa prisiljena odpovedati več kot tisoč letov iz svojih vozlišč v Frankfurtu in Münchnu, odpovedani pa so bili tudi vsi leti te letalske družbe z Brnika. 

V Avstriji od prvega avgusta odpravljajo obvezno karanteno za osebe, okužene s koronavirusom. Tisti s pozitivnim testom, ki se ne bodo počutili bolni, se bodo lahko prosto gibali, a bodo pri tem morali nositi zaščitno masko tipa FFP2. Kljub temu bodo za osebe s pozitivnim testom veljale nekatere omejitve. Prepovedan jim bo vstop v bolniške ustanove, domove za starejše, vrtce in šole. V službo bodo okuženi sicer lahko prihajali, tudi če delajo v eni od omenjenih ustanov, a bodo pri tem morali nositi zaščitno masko.

Turčija bo nadaljevala z raziskovanjem možnih črpališč plina ob svoji obali v Sredozemskem morju. Turška ladja za vrtanje plina Adbulhamid Han naj bi raziskovanje opravljala blizu otoka Ciper, ki si ga delita Grčija in Turčija. Evropska unija je v preteklosti Turčijo sicer že nameravala sankcionirati, ko je država želela črpati plin v Sredozemlju. Turčija namreč ne priznava morskih meja države s Ciprom in Grčijo v vzhodnem Sredozemlju.

O možnosti prehranske krize v EU
 / 26. 5. 2022
Združeni narodi, Turčija, Rusija in Ukrajina v Istanbulu odpirajo center za nadzor in poveljevanje, katerega glavna naloga bo usklajevanje izvoza žita po Črnem morju. Dogovor o centru je bil sklenjen v okviru sporazumov o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju, ki sta ju Rusija in Ukrajina podpisali pretekli teden. Obe državi sta se zavezali, da ne bosta napadali ladij, ki bodo prevažale žito. V centru bodo sodelovali člani vseh štirih podpisnic, pregledovanje tovora na ladjah pa bo podrobneje opravljala Turčija, ki bo skrbela, da ne bo prišlo do skritega transporta orožja. 

O množičnih protivladnih protestih na Šrilanki
 / 15. 7. 2022
Singapur je nekdanjemu predsedniku Šrilanke Gotabaji Radžapaksi dovolil, da v državi ostane še 14 dni. Radžapaksa je v državo sicer prispel pred dvema tednoma, ko je pobegnil s Šrilanke pred protestniki in morebitnim pregonom. V Singapurju ni dobil azila in je na tako imenovanem zasebnem obisku. Potem ko je predsedovanje Šrilanki prevzel Radžapaksov zaveznik Ranil Vikremesinge, se po trditvah poslancev šrilanškega parlamenta nekdanji predsednik namerava vrniti na otok. Po mnenju protestnikov je Radžapaksa kriv za bankrot države, ki si zaradi pomanjkanja tujih valut ne more privoščiti nakupa osnovnih življenjskih dobrin. Protestniki prav tako ne podpirajo Vikremesinga, ki ga imajo za zaščitnika Radžapakse. 

Nekdanji predsednik Burkine Faso Blaise Compaoré se je opravičil družini svojega pokojnega predhodnika Thomasa Sankare. Compaoré je dejal: »Ljudi Burkine Faso, še posebej družino svojega brata in prijatelja Thomasa Sankare, prosim za odpuščanje za vsa dejanja, ki sem jih morda zagrešil v času svojega mandata.« Aprila je sodišče Compaoréja spoznalo za sokrivega umora revolucionarnega voditelja Sankare, ki se je zgodil v državnem udaru leta 1987, a nekdanji predsednik zanika krivdo. Compaoré je v Burkini Faso vladal 27 let. Sodišče mu je izreklo dosmrtno kazen, a je obsojeni že pred tem pobegnil v Slonokoščeno obalo zaradi vsesplošnega ljudskega upora, ki je privedel do novega državnega udara. Compaoré, ki je od tedaj živel v izgnanstvu, se je v državo vrnil na začetku meseca julija, ko se je udeležil vrha nekdanjih predsednikov. 

O nedavnih državnih udarih v Sahelu in njihovem pomenu
 / 19. 3. 2022
V Demokratični republiki Kongo že več dni potekajo protesti proti mirovni misiji Združenih narodov, imenovani Monusco. Protestniki mirovni misiji očitajo, da ni storila dovolj za ustavitev napadov oboroženih skupin, ki v regiji trajajo že desetletja. Na območju Demokratične republike Kongo deluje več kot 120 milic. Cilj mirovne misije, ki je v državi že od leta 1999, je sicer zlasti zagotavljanje miru in nadzorovanje notranjih trenj v Kongu. 

Vršilec dolžnosti direktorja policije Boštjan Lindav je za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, krajše NPU, imenoval Darka Muženiča. Muženič je vodil NPU že v obdobju od junija 2019 do maja 2020, ko so ga razrešili s položaja direktorja urada in premestili v vodstvo policije. Sodišče je kasneje sicer razsodilo, da njegova razrešitev ni bila v skladu z zakonom. Muženič bo nasledil dosedanjega direktorja Boštjana Mlačnika, ki je nasledil Petro Grah Lazar, imenovano po Muženičevi razrešitvi. 

levica
Državni zbor je sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
 / 14. 7. 2022
Skupina zdravnikov Zdravstvo.si ocenjuje, da je odprava novele zakona o javnem naročanju prek nedavno sprejetega interventnega zakona o zdravstvu pot h korupciji. Med člani skupine je tudi kardiolog Marko Noč, s čigar komplimenti v preteklosti pri Slovenski demokratski stranki niso skoparili. Novela zakona o javnem naročanju je bila sprejeta januarja, pomeni pa prvi korak k približevanju cen medicinskih pripomočkov in materialov cenam v razvitih državah članicah Evropske unije, menijo v skupini. Na ministrstvu za zdravje so kot razlog za odpravo novele navedli, da je ta vsebovala neskladja s pravnim redom Evropske unije. Pojasnili so, da se medicinski pripomočki nabavljajo na različne načine; referenčnih cen, kot so navedene v odpravljeni noveli, pa ni mogoče uporabiti. Po mnenju ministrstva bi bilo treba najprej opredeliti enakovrednost medicinskih pripomočkov, ki bi lahko konkurirali za posamezno javno naročilo. Novela je uvedla novo izjemo, po kateri bi bilo mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave. To je v nasprotju z direktivo EU, na kar je opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Skupina Zdravstvo.si je dodala, da so pričakovali popravo neskladij, nikakor pa ne odprave novele.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.