Bešič Loredan ena – Kordiš nula
Državni zbor je sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Zakon je bil sprejet z 48 glasovi za in 27 proti. Poslanci koalicijske Levice so se glasovanja vzdržali. Poslanka Nataša Sukič je pred glasovanjem dejala, da se bo glasovanja vzdržala »v imenu korektnosti do te koalicije,« a da je njen vzdržan glas v resnici glas proti zakonu. Kot menijo v Levici, zakon zaradi dodatne privatizacije zdravstva pomeni odstop od koalicijske pogodbe.
Glavni cilj zakona je po utemeljitvi Ministrstva za zdravje skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Poleg tega zakon uvaja dodatke k plačam delavcev v zdravstvu, s katerimi naj bi skušali privabiti zdravniške delavce v manj razvita območja v državi. Z dodatki k plačam naj bi pokrili povečan obseg dela. Zakon na novo ureja tudi sestavo svetov v javnih zdravstvenih zavodih.
Zakonu ne nasprotujejo le v Levici, ampak je naletel na negativen odziv s praktično vseh strani strokovne javnosti. Zakonu nasprotujejo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniški zbornici pa so do zakona kritični, saj menijo, da ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema. Po njihovem mnenju je bil zakon napisan brez sodelovanja širše strokovne javnosti, predlagani ukrepi pa ne bodo privedli do zmanjšanja čakalnih vrst in omogočili boljše dostopnosti zdravstvenih storitev. O zakonu smo se pogovarjali z nekdanjim ministrom za zdravje in nekdanjim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samom Fakinom, ki meni, da zakon bistveno ne spreminja ničesar. Denimo plačni dodatki niso nič novega.
Še pred sprejetjem zakona je bil ustanovljen Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Stroški urada bodo znašali slabih štiristo tisoč evrov, ta bo skrbel za izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem. Novi zakon ukinja Urad za centralno evidenco cen. Ta je bil ustanovljen med vlado Janeza Janše in je opravljal enako funkcijo, kot jo bo novoustanovljeni urad. Realno vlogo novega urada komentira Fakin.
Zakon zdravnikom s povečanim obsegom dela in tistim, ki delajo v manj razvitih regijah, obljublja nagrade, ki bi po mnenju predlagateljev pripomogle k skrajšanju čakalnih dob. Komu točno so nagrade namenjene, pojasni predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujović.
Ali bodo torej dodatki sploh prispevali k skrajševanju čakalnih vrst?
Javni obračun se je razvnel že po petkovi seji vlade. Na novinarski konferenci sta minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in koordinator Levice Luka Mesec izrazila nasprotna stališča glede novega interventnega zakona o zdravstvu. Medtem ko je Mesec zatrjeval, da zakon še ni usklajen in si bodo v Levici pred sprejemom zakona prizadevali za jasno ločnico med zasebnimi zdravniki ter javnim zdravstvom, Bešič Loredan glede »čistih zasebnikov«, kot se je izrazil, ni imel pomislekov.
Kot pove poslanec Levice Miha Kordiš, se o tem znotraj koalicije niso pogovarjali.
Kako ministrove besede razumejo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, pove Ilešič Čujevič.
Fakin nam je podal tudi svojo oceno ministrovih besed.
Fakina smo vprašali, ali se strinja s stališči Levice in Sindikata zdravstva in socialnega varstva, da zakon ustvarja podlago za nadaljnjo privatizacijo zdravstva.
Pri Levici so kot najbolj problematičnega izpostavili sedemnajsti člen novega zakona, ki po njihovem mnenju izenačuje javne zavode s koncesionarji in zasebnimi ponudniki zdravstvenih storitev. Po njihovem mnenju bo zakon še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov in omogočil privatizacijo javnega zdravstva. Več o tem pove poslanec stranke Levica Miha Kordiš.
V Levici torej govorijo o izenačevanju javnih zavodov z zasebnimi zdravniki, vendar to v sedemnajstem členu zakona ni nedvoumno določeno. V spornem členu, ki ureja stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev s finančnimi ter drugimi spodbudami, se omenja samo mreža javne zdravstvene službe, v katero sodijo tako javni zavodi kot koncesionarji. Levica vidi problem v tem, da zakon ni uredil ločitve med javnimi zavodi, koncesionarji in zasebnimi ponudniki. Kaj konkretno v zakonu utemeljuje stališče stranke Levica, je poskušal pojasniti Kordiš.
S stališčem stranke Levice se delno strinja tudi Fakin.
Kako se bo Levica odzvala, na, kot so sami dejali, kršenje enega izmed členov koalicijske pogodbe, še razmišljajo, doda Kordiš.
Krovni razlog za nastanek zakona je bila želja po vrnitvi razmer v zdravstvu v takšne, kot so bile pred izbruhom pandemije covida-19. A razmere takrat niso bile prav nič boljše kot danes. Po mnenju številnih strokovnih organizacij poleg tega zakon ne dosega izvirnega cilja, temveč odpira zadnja ali morda celo sprednja vrata nadaljnji privatizaciji zdravstva. Poleg tega je novi zakon že pokazal prvi razkol v koaliciji. Ob njenem oblikovanju so mnogi špekulirali, da bo Gibanje Svoboda lahko zakone sprejemalo, če bo to treba, zgolj z glasovi Socialnih demokratov ali pa zgolj s podporo Levice. Z današnjim dnem so špekulacije postale realnost.
Na Ministrstvu za zdravje nam sogovorca niso uspeli zagotoviti, za izjavo smo prosili tudi nekaj poslancev Gibanja Svoboda, vendar zakona niso želeli komentirati.
OFFsajd je pripravil vajenec Jan, koncesionar je bil Žan.
Dodaj komentar
Komentiraj