Madžarski premier Viktor Orban po referendumu o begunskih kvotah Evropske unije, ki je padel zavoljo prenizke volilne participacije, nadaljuje svoj boj za ohranitev identitete madžarskega naroda. Tako je v parlament vložil predlog ustavnih sprememb za prepoved preselitve prosilcev za azil na Madžarsko. Glasovanje o predlogu se ima zgoditi 8. novembra, po napovedih pa se za potrditev ustavnih dopolnil Orbanu ne bo treba pretirano truditi, saj so podporo ustavnim spremembam že napovedali v stranki Jobbik. V paketu predlaganih sprememb med drugim piše, da, “tuji državljani z izjemo državljanov EU lahko na Madžarskem živijo zgolj na podlagi prošenj, ki jih bodo individualno preučile madžarske oblasti v skladu z zakonskimi določili, sprejetimi v parlamentu.” To določilo bo preprečilo implementacijo praktično vseh programov za premestitev beguncev, sprejetih na ravni Evropske unije, na Madžarskem.

Skok na jug. Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini, ki so potekale 2. oktobra, še vedno skrbijo za vročo kri. Stranka demokratične akcije je danes zaradi bojda “hude kršitve” volilnega postopka zahtevala ponovitev volitev v Srebrenici. Po besedah predsednika stranke Bakirja Izetbegovića naj bi volilna komisija vse glasovnice, prejete po pošti, iz Srebrenice v spremstvu policije prepeljala v Sarajevo, s čimer je bila kršena izključna pristojnost srebreniške volilne komisije. Delo je bojda zmotil tudi prihod policije Republike srbske, ki je prevzela nadzor nad volilnim gradivom. Izida volitev v Srebrenici ni bilo mogoče predvideti, saj je vse odvisno od glasov Bošnjakov, živečih drugje v državi ali v tujini. Omenjena stranka poziva k ponovitvi volitev tudi v občini Stolac, kjer je prišlo do incidenta, zaradi česar so bili primorani volitve predčasno prekiniti.  

Po navedbah poljskega sindikata učiteljev je včeraj na ulicah poljskih mest zoper vladno izobraževalno reformo protestiralo okrog 25.000 prosvetnih delavcev. Reforma bo po njihovem mnenju močno znižala kakovost poljskega izobraževalnega sistema, odnesla pa naj bi na tisoče delovnih mest. Najbolj problematični del reforme predvideva zamenjavo trostopenjskega izobraževalnega sistema z dvostopenjskim. Poljska ministrica za šolstvo Anna Zalewska se je sicer že v ponedeljek srečala s predstavniki sindikatov učiteljev, ki so po sestanku sporočili, da je vladna stran zainteresirana zgolj za ekonomsko plat napovedane reforme.

Rusija je napovedala izgradnjo stalnega pomorskega oporišča v sirskem pristanišču Tartus, kjer pristaniško infrastrukturo trenutno zgolj najema. Kljub delni modernizaciji oporišča to še vedno ni primerno za večje vojne ladje, Rusija je zato že napovedala širitev obstoječe infrastrukture in nakup nove opreme. Oporišče Rusiji predstavlja edini neposredni dostop do Sredozemlja. Ruska prisotnost v Siriji sicer ni omejena zgolj na Tartus, svoje stalno letalsko oporišče ima tudi v pokrajini Latakija, od koder prihaja ključna podpora silam sirskega režima. Po poročanju ruskih medijev pogajanja o vzpostavitvi letalskega oporišča potekajo tudi v Egiptu, kjer bodo ruski in egiptovski padalci še ta mesec izvedli skupne vojaške vaje. Sanje o vojaški prisotnosti želi Rusija po navedbah ruske Gazete uresničiti tudi v Venezueli, Nikaragvi, na Sejšelih in v Singapurju, namestnik obrambnega ministra Nikolaj Pankov pa je v parlamentu nedavno naznanil, da razmišljajo tudi o obuditvi nekdanjih sovjetskih vojaških baz na Kubi in v Vietnamu.

Po presenetljivi zavrnitvi referenduma o mirovnem sporazumu med kolumbijsko vlado in uporniško skupino FARC se pogajanja zdaj spodbujajo med vlado in drugo največjo uporniško skupino, imenovano Narodnoosvobodilna vojska. Po navedbah kolumbijskega ministrstva za zunanje zadeve se bodo pogajanja uradno začela 27. septembra v Ekvadorju. Narodnoosvobodilna vojska je za Farcom druga največja uporniška skupina v državi, v duhu pogajanj pa se že izvajajo Emiroljubne poteze. Vlada je od upornikov še pred samim začetkom pogajanj zahtevala izpustitev štirih talcev, mednarodni Rdeči križ pa je potrdil, da je bil danes izpuščen predzadnji izmed njih. 

Brazilski parlament je sprejel prvega izmed varčevalnih ukrepov, napovedanih s strani dokaj svežega predsednika Michela Temerja. Parlament je tako danes potrdil predlog zakona, ki predvideva zamrznitev javnih izdatkov za naslednjih 20 let. V Braziliji, ki se je znašla v hudi gospodarski krizi, brezposelnih je kar 12 milijonov Brazilcev, se val uveljavljanja spornih reform delavske in pokojninske zakonodaje šele začenja, potrditev zakonskega osnutka pa so brazilski mediji že označili za prvo večjo Temerjevo zmago.

Med Evropsko unijo in petimi južnoafriškimi državami je začel veljati sporazum o gospodarskem partnerstvu. Sporazum naj bi Bocvani, Lesotu, Namibiji, Svaziju in Južni Afriki omogočil dostop do evropskega trga, pri tem pa bodo omenjene države opravičene carin in kvot. Takšna preferenčna obravnava uvoza iz omenjenih afriških držav v Evropsko unijo je sicer veljala že do sedaj. Novost, ki je bila dosežena šele pod izdatnim pritiskom Evropske unije, pa je, da bodo tudi izvozniki iz Evropske unije deležni nižjih carin pri uvozu v omenjene države. Julija je Evropska unija namreč zagrozila, da bodo južnoafriške države v primeru, da se s tem elementom sporazuma ne bodo strinjale, izgubile nizkocarinske ugodnosti za uvoz v EU. Evropska unija južnoafriški regiji predstavlja glavno trgovinsko partnerico, vrednost uvoženega in izvoženega blaga med obema stranema pa znaša približno 63 milijard evrov. Po dokončni ratifikaciji sporazuma se bo omenjeni četverici pridružil še Mozambik, pod vprašajem pa je še Angola, ki je sicer v pogajanjih že sodelovala. Sporazum bo z zaščitnimi ukrepi poskrbel tudi za določene ranljive industrijske panoge in za zagotavljanje prehranske varnosti.