OFF mavretanskih zlorab migrantov
V Gazi Izrael v okviru svojega genocidnega pohoda nadaljuje ofenzivo v mesto Gaza, v katerem je z obstreljevanjem porušil več mestnih četrti in od jutra ubil 23 Palestink in Palestincev. Po poročanju palestinskega ministrstva za zdravstvo je v enklavi do smrti stradalo deset ljudi, od tega dva otroka. Nadaljujejo se tudi racije izraelskih sil na okupiranem Zahodnem bregu, v katerih so ranili več kot 80 oseb. Izraelska vojska je izvedla tudi več napadov z brezpilotniki v Siriji, kjer so v okolici Damaska ubili šest pripadnikov Sirske vojske.
Brazilsko vrhovno sodišče je za bivšega predsednika Jaira Bolsonara odredilo poostren nadzor, medtem ko v hišnem priporu čaka na začetek sojenja v primeru poskusa državnega udara leta 2022. Odločitev sodišča sledi razkritju prošnje za azil v Argentini, ki jo je na Bolsonarovem telefonu prejšnji teden odkrila policija. Njegovi odvetniki trdijo, da obstoj prošnje ne nakazuje, da je bivši predsednik nameraval zapustiti državo.
Okrajno sodišče v šrilanški prestolnici Kolombo je bivšemu predsedniku države Ranilu Wickremesingheju podelilo pravico do varščine v tožbi zaradi zlorabe državnih sredstev. Pred sodiščem se je zbralo več sto protestnikov, podpornikov bivšega premierja, ki so tožbo označili za politični pregon nasprotnikov trenutne vlade. Wickremesingheja so aretirali prejšnji teden, ker je leta 2023 porabil 55 tisoč evrov za obisk Velike Britanije, ko je njegova žena Maithree Wickremesinghe prejela častno profesuro na univerzi v Wolverhamptonu. Bivši predsednik zavrača obtožbe in trdi, da je stroške za obisk Velike Britanije pokrila njegova žena, in da državni stroški niso bili uporabljeni.
Organizacija Human Rights Watch je izdala poročilo o sistematskih zlorabah migrantov, ki jih izvajajo varnostne sile Mavretanije s pomočjo evropskih sredstev. Zlorabe vključujejo nehumane razmere v centrih za pridržanje migrantov, mučenje, spolno nasilje in skupinske izgone migrantov. V poročilu je organizacija izpostavila ključno vlogo migracijske politike Evropske unije, natančneje 210 milijonov evrov vreden sporazum o “nadzoru toka migrantov”, ki ga je Evropska unija lani podpisala z Mavretanijo. Poleg Evropske unije pomembno vlogo v sistemskih zlorabah migrantov v Mavretaniji igra tudi Španija. Ta si namreč lasti Kanarske otoke, ki se nahajajo zgolj 700 kilometrov proč od severne obale Mavretanije. Na Kanarske otoke Španija sprejema iz Mavretanije deportirane migrante, poleg tega pa Španija na Mavretanijo zavoljo teh deportacij pošilja ladje z “varnostnimi” silami.
Tovrstne zlorabe migrantov so ključen del evropske eksternalizacijske politike do migracij iz Afrike, ki obsega predajanje nadzora nad migracijami državam nečlanicam, ki se nahajajo na raznih migrantskih poteh. Poročilo organizacije Human Rights Watch izpostavlja, da s tem organi Evropske unije omogočajo sistematsko izživljanje nad migranti. V odziv na poročilo je mavretanska vlada zatrdila, da izvaja reforme, ki naj bi v bodoče preprečile zlorabe migrantov, Evropska komisija pa je zatrdila, da je sodelovanje Evropske unije z Mavretanijo osnovano na - uganili ste - spoštovanju človekovih pravic.
Somalski predsednik Hasan Šejk Mohamud je s predstavniki štirih opozicijskih strank podpisal dogovor o uvedbi splošne volilne pravice na volitvah naslednje leto. Z dogovorom je postavljeno ogrodje, s katerim bo predsednik države lahko prvič po lanski reformi volilne pravice izvoljen po rabi splošne volilne pravice vseh državljanov. V Somaliji so namreč od leta 1969 do lani za predsednika lahko volili zgolj člani državnega zbora, ki so jih izvolili predstavniki zveznih držav in klanov, torej je šlo za model nedirektnih volitev. Poleg spremembe sistema predsedniških volitev dogovor obsega tudi volitve v parlament, ki bodo prav tako potekale po načelih splošne volilne pravice. Dogovor zagotavlja tudi uradno priznanje vseh političnih strank, ki bodo presegle volilni prag desetih odstotkov glasov. Dogovor kritizirajo nekateri člani opozicije, ki trdijo, da zaradi trenutnih varnostnih razmer Somalija še ni pripravljena na tovrstne reforme volilnega sistema.
Nemška vlada je sprejela nov zakon o prostovoljni vojaški službi. Gre za prvi zakon od leta 2011, ki ureja širjenje kadra v vojski s ciljem povečanja števila vojakov. Zakon načrtuje spodbujanje prostovoljnega pridruževanja vojski, ob tem pa predpostavlja tudi ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, če s prostovoljstvom ne dosežejo zadanega cilja, ki je 260 tisoč aktivnih vojakov in 200 tisoč rezervistov. Trenutno ima nemška vojska 180 tisoč aktivnih vojakov in 50 tisoč rezervistov, novi zakon pa ne predvideva časovnega roka za dosego ciljev, niti ne predvideva časovnega roka za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Za dosego ciljev zakon predvideva povišanje plač vojakov ter ponujanje možnosti za kariero v vojski, hkrati pa načrtuje pošiljanje obveznega vprašalnika vsem 18-letnim moškim, z danim vprašalnikom pa bo ministrstvo za obrambo imelo vpogled v interes mladih za služenje v vojski. Po podatkih iz študije, ki jo je v začetku leta izvedla medijska hiša Redaktions Netzwerk Deutschland, 69 odstotkov mladih v Nemčiji nima zanimanja za pridružitev vojski.
Dekan filozofske fakultete v Novem sadu Milivoj Alanović je za N1 Srbija izjavil, da se še vedno nahaja v prostorih fakultete po tem, ko s študenti v blokadi še vedno ni dosegel dogovora. Izpred fakultete so tudi odstranili transparente in napise, ki so jih postavili študentje, sodelujoči v blokadi, dekan pa se ni izjasnil, kaj so storili z osebnimi predmeti študentov, ki so do včeraj zasedli prostore fakultete. Študentje v blokadi so napovedali, da bo danes od 15. ure dalje potekal protestni shod pred fakulteto.
Dodaj komentar
Komentiraj