OFF metkov v avtu
Tiskovni predstavnik Unicefa James Elder, ki je trenutno v Gazi, je na socialnem omrežju X objavil videoposnetek, v katerem trdi, da je izraelska vojska otroški agenciji Združenih narodov v zadnjih dneh že petkrat zavrnila dostop do severne Gaze, kamor so dostavljali inkubatorje za novorojenčke. Poleg tega Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da v Gazi delno deluje le še 14 od 36 bolnišnic in tretjina od 176 ustanov za primarno zdravstveno varstvo. Danes je izraelska genocidna vojska v Gazi ubila najmanj osem Palestincev v streljanju na ljudi, ki so čakali na humanitarno pomoč v bližini distribucijskega centra severno od Rafe.
Mjanmarska vojska je z motoriziranim jadralnim padalom ubila do 30 protestnikov v vasi v regiji Sagaing, kjer so se člani skupnosti zbrali, da bi obeležili budistični festival, in med drugim pozvali k izpustitvi političnih zapornikov ter protestirali proti vojaški vladi. V Mjanmaru od državnega udara leta 2021 traja državljanska vojna med vojaško vlado in različnimi etničnimi skupinami, ki živijo v državi. Po podatkih preiskave, ki jo je lani objavil BBC, vojska nadzoruje le 20 odstotkov države, medtem ko 40 odstotkov nadzorujejo različne lokalne etnične skupine, za ostalih 40 odstotkov pa potekajo nenehni boji. Po ocenah Združenih narodov je v vojni umrlo več kot 75 tisoč ljudi, razseljenih pa je več kot tri milijone.
Vojaška vlada Burkine Faso je sporočila, da je zaradi vohunjenja in izdaje aretirala osem članov nizozemske neprofitne organizacije International NGO Safety oziroma INSO. Vlada Burkine Faso trdi, da so člani INSO nadaljevali z delom za organizacijo, čeprav je bilo njeno delovanje v državi že tri mesece prepovedano zaradi domnevnega »zbiranja občutljivih podatkov brez dovoljenja«. INSA temu oporeka, češ da v državi ne opravlja vohunskih nalog, temveč le preverja humanitarne razmere v državi, ki jo vojaška vlada vodi od puča leta 2022. Enega člana INSE je vlada aretirala že julija, ko je suspendirala delovanje organizacije v državi.
Ekvadorska policija je aretirala pet izmed 500 protestnikov, ki so obkolili avto predsednika Daniela Noboe in vanj metali kamenje. Na avtomobilu so po besedah Noboojevega kabineta »sledi poškodb zaradi metkov«, zaradi česa so pet aretiranih že odbdolžili terorizma in poskusa atentata. Noboa sicer ni bil poškodovan. Nacionalna domorodna federacija CONAIE, katere člani so med aretiranimi, je prejšnji mesec organizirala stavko in proteste proti vladni odpravi subvencij za dizelsko gorivo. Protesti še vedno trajajo, Noboa pa je zaradi demonstracij pred tremi dnevi v desetih od 24 ekvadorskih provinc razglasil izredne razmere. Noboa, ki je na položaju od letošnjega aprila, je namreč sredi septembra podpisal izvršni odlok o odpravi subvencij, kar bo po njegovih besedah sprostilo eno milijardo evrov na leto. Ta denar bo namesto za subvencije namenjen odškodninam za kmete in delavce v prometnem sektorju. Organizacija CONAIE trdi, da bo ukinitev subvencij prizadela delavski razred, saj večina motorjev, ki se uporabljajo v kmetijstvu in prometu, deluje na dizelsko gorivo.
Za šalo še v Argentino, kjer je predsednik Javier Milei – medtem ko državna ekonomija razpada – pred 15 tisoč podporniki stopil na oder in odpel več rock klasik, med njimi pesem Fuel benda Metallica. Podpora samooklicanemu anarhokapitalistu sicer pada zaradi gospodarske krize v državi in vse večjega nasprotovanja parlamenta njegovim reformam. Prejšnji teden je senat blokiral dva Mileieva veta na zakone, ob tem pa bodo splošne volitve v Argentini že čez slabe tri tedne.
Odvetnik premierja Roberta Goloba Stojan Zdolšek je zatrdil, da je Komisija za preprečevanje korupcije oziroma KPK sum kršitve integritete zoper premierja Goloba skrčila na dve SMS-sporočili. Od šestih očitkov je tako ostal le eden, pri ostalih petih pa je komisija ustavila postopek. V omenjenih sporočilih je premier zapisal, da je resno zaskrbljen nad kadrovsko sliko v policiji in da se dogovor ni izvršil. KPK je preiskavo, ki se je začela novembra 2023, uvedla na podlagi prejete prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar iz decembra 2022, ki je Golobu očitala nedovoljene pritiske na policijo. Preiskava je bila januarja lani začasno zaustavljena zaradi premierjeve zahteve za vpogled v spis, česar pa mu na KPK-ju niso mogli omogočiti zaradi interesov predkazenskega postopka. Spomnimo, da je specializirano državno tožilstvo zoper Goloba prejšnji petek na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo, ki se prav tako nanaša na premierjev domnevni pritisk na policijo. Okrožno sodišče se mora o potencialnem začetku kazenskega postopka nad premierjem še odločiti.
Včeraj se je pogovora z Golobovim odvetnikom Stojanom Zdolškom z Dnevnikom udeležila tudi novinarka oddaje Tarča Vanja Gligorović, ki ji Zdolšek ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. Zdolšek je prostor zapustil, izjave preostalim novinarjem pa je dal šele, ko je Gligorović odšla. Več odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Polona Fijavž.
Stopnice do vhoda na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani so neznani heroji v noči iz ponedeljka na torek pobarvali z rdečo barvo, na ograjo pa zapisali »partner genocidu«. To fakulteta za strojništvo de facto je: fakulteta namreč sodeluje v evropskem raziskovalnem projektu SEAMAC, kjer je eden od njihovih projektnih partnerjev izraelska univerza Technion, ki je v preteklosti sodelovala pri razvoju daljinsko vodenega buldožerja Caterpillar D9. To vrsto buldožerja izraelska vojska uporablja za rušenje palestinskih domov v Gazi in na Zahodnem bregu. Glede sodelovanja z Izraelom, ki že več kot dve leti v Gazi izvaja genocid, je vodstvo Fakultete za strojništvo izjavilo, da: »Izražajo žalost in zaskrbljenost, da je bilo delo raziskovalcev, katerih poslanstvo je razvoj znanja in tehnologij v dobro družbe, tarča napačnih interpretacij in nestrpnih dejanj.«
Delavska koalicija je proti pokojninski prevari danes začela zbirati 40 tisoč podpisov za referendum. Reforma, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo Luke Mesca, uvaja daljšo delovno dobo in referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, poleg tega pa ne zvišuje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki velja za delodajalce. S tem bomo delavci še naprej v pokojninsko blagajno prispevali kar 15 in pol odstotkov, delodajalci pa le slabih devet odstotkov. Podpis proti pokojninski prevari oddajte do najkasneje 11. novembra.
Dodaj komentar
Komentiraj