Noboa part II
V nedeljo je v Ekvadorju potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je s 55,6 odstotka glasov zmagal dosedanji predsednik Daniel Noboa. Predstavnik desničarske stranke Nacionalna demokratična akcija je s tem premagal nasprotnico Luiso González iz levega Gibanja državljanske revolucije, ki je prejela dobrih 44 odstotkov glasov. Na podlagi anket je bil predviden veliko bolj tesen izid, kar izpostavlja tudi kandidatka Gibanja državljanske revolucije, ki Noboo obtožuje volilne goljufije.
Aktualni predsednik je bil na oblasti zgolj 18 mesecev, potem ko je odstopil njegov predhodnik Guillermo Lasso, ki je bil marca 2023 obtožen vodenja korupcijske sheme. Lasso je, kot trdi tožilstvo, vedel za shemo poneverb, ki je vključevala pogodbe med državnim podjetjem za transport nafte Flopec in tankersko družbo, ob tem pa sheme ni ustavil. Da bi se izognil nadaljnjim obtožnim postopkom, je Lasso razpustil parlament in razpisal ponovne volitve.
Noboa je tako prevzel oblast jeseni istega leta. Njegov iztekajoči se mandat zaznamuje predvsem boj proti organiziranemu kriminalu v obliki mamilarskih tolp. Kako je deloval zadnjih 18 mesecev, povzame John Polga-Hečimovič, politolog s pomorske akademije v ameriškem Marylandu.
Kot izpostavi sogovorec, je pod skrajšanim mandatom predsednika Noboe stopnja organiziranega kriminala še bolj narasla. Ravno prejšnji mesec se je začel konflikt med nasprotujočima si tolpama v ekvadorskem obalnem mestu Guayaquil. Po poročanju lokalnega časopisa so oboroženi člani skupin zasedli več domov v okrožju Nueva Prosperina in ubili najmanj 22 ljudi, tri pa so ranili. Več o tem, kako kriminalna aktivnost vpliva na vsakdan ljudi, pove Polga-Hečimovič.
Oba predsedniška kandidata sta se zaradi organiziranega kriminala kot glavnega problema v Ekvadorju tematiki posebej posvetila v predvolilni kampanji. Luisa González je na začetku svoje kariere delovala pod okriljem nekdanjega predsednika Rafaela Correa, čigar zapuščina jo zaznamuje še danes. Correa, ki je predsedniški mandat prvič prevzel leta 2007, se je v svoji politiki skušal odmakniti od neoliberalnega gospodarskega modela in zmanjšati vpliv institucij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Kot razloži sogovorec, tudi v reševanju glavnega problema González sledi njegovemu primeru, ki je praktično nasproten primeru Noboe. Razlike med strankama kandidatov razjasni Polga-Hečimovič.
Kot že povedano, je Gonzalez v nedeljskem drugem krogu volitev prejela dobrih deset odstotkov manj glasov kot Noboa. Glede na to, da je šlo za slabši rezultat, kot so ga pričakovali, je kandidatka izjavila, da bo zaprosila za ponovno štetje glasov, čeprav državni volilni zbor volitve označuje kot povsem transparentne. S tem se strinjajo tudi opazovalci Organizacije ameriških držav in Evropske unije, ki so izključili nepravilnosti v drugem krogu volitev. Dejstvo, da stranka Daniela Noboe ni bila nikoli prej vpletena v goljufije, kakršne jih obtožuje nasprotnica, oriše sogovorec.
Ekvador se poleg kriminala tolp sooča z drugimi težavami, ki sta se jih kandidata komaj, če sploh, dotaknila v svojih predvolilnih načrtih. Polga-Hečimovič pojasni, s katerimi drugimi problematikami se bo moral neizbežno spopasti Noboa.
Sočasno z drugim krogom predsedniških volitev pa so potekale tudi volitve članov državne skupščine, članov 21 provincialnih skupščin in predstavnikov Ekvadorja v andskem parlamentu. Čeprav ima Ekvador predsedniški sistem, sogovorec pojasni pomembno vlogo skupščine.
Noboa je nasledil vrsto predsednikov, ki niso dočakali konca svojega mandata. Napoved, kako bo ta zapuščina vplivala na njegovo prihodnost na poziciji, predstavi Polga-Hečimovič.
Noboa se je pri svoji kandidaturi osredotočil zlasti na načrt zatiranja organiziranega kriminala, ki je zaradi svoje agresivne neposrednosti volivcem izstopal bolj kot program nasprotnice. Mnoge druge težave, ki preplavljajo Ekvador, pa za zdaj ostajajo še nenaslovljene.
Offsajd je pripravila vajenka Iman, zraven je kavico pila Neva.
Dodaj komentar
Komentiraj