17. 7. 2023 – 15.00

OFF migracijam preko Tunizije

Audio file

Evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitev Olivér Várhelyi ter tunizijski zunanji minister Mounir Ben Rjiba sta podpisala dogovor o nadzoru nad migracijami med Tunizijo in Evropsko unijo. Podpis so spremljali predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, italijanska premierka Giorgia Meloni, nizozemski premier v odhajanju Mark Rutte in tunizijski predsednik Kais Sajid. V skladu z dogovorom bo Evropska unija Tuniziji izplačala 100 milijonov evrov za financiranje mejnega nadzora, iskanja na morju in protitihotapskih ukrepov. V zameno za nadzor nad potjo v Evropo bo Evropska unija izplačala Tuniziji tudi finančno pomoč za različna gospodarska področja, med drugim za trgovino in energetiko. Natančnega zneska ob podpisu dogovora niso navedli, je pa prejšnji mesec predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen izjavila, da razmišljajo o pomoči v znesku do 900 mililjonov evrov.    

Po smrti Silvia Berlusconija je bil v stranki Naprej Italija za začasnega sekretarja, to je za voditelja stranke, izvoljen Antonio Tajani. Tajani je trenutno podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi Giorgie Meloni. Tajanija so soglasno izvolili na prvem kongresu stranke od Berlusconijeve smrti prejšnji mesec, funkcijo pa bo opravljal do naslednjega kongresa stranke. Silvio Berlusconi je bil 30 let predsednik stranke, po novem pa v stranki svojega voditelja nazivajo za sekretarja. Kot je povedala vodja poslanske skupine Naprej Italija v senatu Licia Ronzulli, so se za spremembo odločili, ker zanje obstaja samo en predsednik.

Audio file
27. 9. 2022 – 17.00
V Iranu protesti zaradi smrti Mashe Amini v priporu moralne policije

Iranska moralna policija je spet začela s patruljami na ulicah. Oblasti se tako ponovno vračajo k neposrednemu policijskemu vsiljevanju norm oblačenja v skladu s predstavami vladajočih klerikov. Septembra lani po umoru 22-letne iranske Kurdinje Mahse Amini, ki ga je zagrešila patrulja moralne policije, je ta večinoma prekinila z delom. Oblasti so raje uvedle manj viden nadzor oblačenja z varnostnimi kamerami in identificiranim kršiteljicam pošiljale najprej opozorila, nato kazni. Umor Mahse Amini je sprožil protestno gibanje proti obvezni nošnji hidžaba. Protesti so pogosto eskalirali v spopade s policijo, decembra lani pa je bila v okviru gibanja celo izpeljana splošna stavka. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human rights je iranska policija do aprila letos med protesti ubila več kot 500 ljudi. 

Britanski premier Rishi Sunak je predlagal omejitev števila študentov v Angliji na programih, ki jih je označil za programe z nizko vrednostjo. Zgornja omejitev števila študentov bi veljala za programe, po končanju katerih nizek odstotek dobi strokovno delo, se vpiše v podiplomski študij ali ustanovi podjetje. Kriterij bi bil tudi predviden prihodnji zaslužek diplomantov na njihovem področju. Konzervativni minister za izobraževanje Robert Halfon je dejal, da bo to spodbudilo univerze, da izboljšajo svoje programe. Na predlog so se takoj kritično odzvali laburisti, ki opozarjajo, da bi omejitve prizadele vključevanje v izobraževanje nižjih razredov in etničnih manjšin, saj si potencialni študenti iz teh skupin ne morejo privoščiti študija na prestižnih univerzah.   

Audio file
24. 4. 2023 – 17.00
Poljski minister za kmetijstvo opozarja: preveč žita lahko tudi škoduje

Dogovor o izvozu ukrajinskega žita preko Črnega morja je potekel. Tiskovni predstavnik ruske vlade Dmitrij Peskov je povedal, da Rusija ne bo znova podaljšala sporazuma, ker pogoji za to niso izpolnjeni. Rusija je podaljševanje sporazuma pogojevala z lajšanjem ali odpravo sankcij glede logistike zavarovanj in dostopa do plačilnih sistemov, ki otežujejo njen izvoz agrikulturnih produktov in gnojil, ki ga sankcije sicer ne zadevajo neposredno. Sporazum z Rusijo za deblokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč za ladje z žitom, je bil po mediaciji Združenih narodov in Turčije sprejet pred enim letom, prvotno za 120 dni, nakar je bil večkrat podaljšan, nazadnje maja letos za 60 dni oziroma do danes. 

V Srednjeafriško republiko je prispelo več sto pripadnikov ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner. Glede na objavo piara zasebne vojske na Telegramu bodo njeni pripadniki v sodelovanju z vojsko Srednjeafriške republike skrbeli za varnost v državi pred ustavnim referendumom o ukinitvi omejitve števila predsedniških mandatov konec tega meseca. Wagner tako kljub uporu in temu sledeči razorožitvi ter vključitvi njegovih pripadnikov na ukrajinskem bojišču v redno vojsko ne bo razpuščen in ostaja dejaven v Afriki. 

Audio file
12. 5. 2022 – 10.00
Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Društvo Srebrna nit je vložilo predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja v zakonodajni postopek, potem ko so zbrali potrebnih 5000 podpisov volivcev. Podpise so zbirali od konca aprila do konca junija. Namen zakona je po besedah vlagateljev neozdravljivo bolnim, ki jim ne moreta pomagati niti medicinska niti paliativna oskrba in trpijo neznosne bolečine, omogočiti možnost dostojanstvene smrti. Predlogu med drugim nasprotujejo v zdravniški zbornici, komisiji za medicinsko etiko in v škofovski konferenci. V zdravniških organizacijah kot razlog za nasprotovanje navajajo možnost zlorab. Soavtor predloga zakona Dušan Keber nasprotno trdi, da bo zakon dejansko zmanjšal število zlorab.

Izjava

Akademskih 15

Vlada na četrtkovi seji ni podala soglasja k imenovanju Grega Kordeža za novega direktorja Študentskega doma Ljubljana, krajše ŠDL, saj naj bi bil njegov program razvoja preveč splošen in pomanjkljiv. Kordeža je izvolil trenutni svet zavoda ŠDL na majskih volitvah, prejšnji teden pa je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v obravnavo vložilo Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, ki v Svetu predvideva dodatna dva predstavnika, in sicer Univerze v Ljubljani in Mestne občine Ljubljana. Svet zavoda zaenkrat sestavljajo predstavnik zaposlenih, predstavnik stanovalk in stanovalcev in trije predstavniki ustanoviteljice. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je ljubljanska Univerza pogodbo o pridruženem članstvu ŠDL k Univerzi podpisala 8. marca letos, medtem ko soglasje k sodelovanju z ljubljansko občino ni omenjeno. Po sprejetju sklepa se Svet zavoda v novi sestavi konstituira najkasneje 2 meseca po začetku veljavnosti, šele potem pa se razpišejo ponovne volitve za direktorja. 

OFF je pripravil Matej, študentsko novico je prispevala Karin.

Vir fotografije: Mohamed Ali Mhenni, Wikimedia Commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.