OFF Mileievi šok terapiji
Argentinski senat je potrdil zakona o gospodarski reformi anarhokapitalističnega predsednika Javierja Mileia. Gre za okleščeno verzijo predsednikove šok terapije, znane kot zakon o temeljih in izhodiščih za argentinsko svobodo. Paket za leto dni uvaja izredne razmere na področju uprave, gospodarstva, financ in energetike. Milei je s tem za eno leto na široko definiranih področjih v lastne roke dobil zakonodajna pooblastila. Poleg tega paket predvideva privatizacijo več javnih institucij, med drugim energetskega podjetja Energía Argentina in javne medijske družbe Radio y Televisión Argentina. Poleg tega bi Milei sprivatiziral upravljavce železnic in pošto.
Na področju delovne zakonodaje paket podaljšuje poskusno dobo ob zaposlitvi s treh na šest mesecev, pri čemer lahko majhna podjetja dobo podaljšajo do enega leta. Nosečim delavkam bo po novem dovoljeno delati do 10 dni pred porodom. Paket ukinja sankcij proti delodajalcem, ki svojih delavcev ne registrirajo ustrezno. Paket odpravlja še nekaj okoljskih varovalk z namenom spodbujanja fosilne industrije. Zadnji del paketa zagotavlja dodatne davčne ugodnosti podjetjem, ki bodo v Argentini investirala več kot 185 milijonov evrov. Med sejo senata so državljani protestirali v Buenos Airesu. Med protesti so po trditvah oblasti protestniki poškodovali več kot 20 policistov. Policija je aretirala več kot 100 protestnikov.
Francoski republikanci so odstavili predsednika stranke Érica Ciottija. Politični odbor konservativne stranke je enotno glasoval tudi za izključitev Ciottija, potem ko se je pred parlamentarnimi volitvami zavzel za predvolilno koalicijo z desničarskim Nacionalnim zborom, ki ga neformalno vodi Marine Le Pen. Ciotti je bil na desnem krilu republikancev. Povezovanje z ultranacionalisti republikanci od nastanka zavračajo. Čeprav se v stranki že odločajo, kdo bo nasledil odstavljenega predsednika, ta trdi, da je bilo glasovanje nepravilno ter da so kršili pravila stranke. Tako po svojem mnenju ostaja predsednik stranke. Po rezultatih na evropskih volitvah, na katerih je v Franciji z več kot tridesetimi odstotki prepričljivo zmagal Nacionalni zbor, je predsednik države Emmanuel Macron razpustil parlament in sklical predčasne volitve. Tako bodo Francozi morali čez 17 dni ponovno na volišča.
Iz Francije v francosko kolonijo. Macron je zaradi množičnih protestov staroselcev v Novi Kaledoniji umaknil volilno reformo. Z reformo so v Parizu razširili volilno pravico na provincialnih volitvah na vse prebivalce Nove Kaledonije, ki tam živijo vsaj 10 let. Pred sprejetjem reforme so volilno pravico imeli le prebivalci otoka, ki so tam živeli pred letom 1998, in njihovi potomci. Staroselci reformi nasprotujejo, saj bi jih dodatno marginalizirala v razmerju do kolonialnih priseljencev.
Sodišče Evropske unije je Madžarski naložilo 200 milijonov evrov kazni zaradi nespoštovanja evropske azilne zakonodaje. Dokler ne bo izpolnila sodbe sodišča iz leta 2020, bo morala Madžarska plačevati po milijon evrov na dan. Sodišče je takrat razsodilo, da madžarska azilna politika niso v skladu s pravom Evropske unije. Sodišče zdaj ugotavlja, da Madžarska ni sprejela primernih ukrepov, ki bi prosilcem za azil omogočili dostop do postopka mednarodne zaščite. Prav tako ugotavlja, da vlada Viktorja Orbána ne spoštuje pravic beguncev do prebivanja na Madžarskem, dokler tečejo pritožbeni postopki na zavrnitev njihovih prošenj za azil. Sodišče je leta 2020 Madžarski naložilo tudi zaprtje tako imenovanih tranzitnih con na južni meji. De facto centre za pridržanje je Madžarska zaprla že prej, zato Orbánova vlada trdi, da je sodba irelevantna. A madžarska vlada je medtem spremenila azilne postopke na način, da morajo begunci za azil zaprositi na veleposlaništvih zunaj Madžarske, denimo v Srbiji. Če tega ne storijo, jih madžarski organi pregona avtomatsko pushbackajo čez mejo.
V italijanskem parlamentu sta se stepla poslanec opozicijske stranke Gibanje petih zvezd Leonardo Donno in poslanec koalicijske Lige Igor Iezzi. Opozicijski poslanci so demonstrirali proti sprejetju vladnega predloga zakona o krepitvi avtonomije dežel. Zakon italijanskim deželam brez posebnega statusa podeljuje več pristojnosti, ki so bile do sedaj v rokah države. Dežele bi po novem imele nadzor nad zdravstvom, izobraževanjem, športom, okoljem, energijo, prometom, kulturo in zunanjo trgovino. To bi po mnenju opozicije poglobilo že obstoječe razlike med severom in jugom države. Demonstrirali so tudi proti predlogu, ki bi uvedel direktne volitve premierja. O obeh zakonih bodo dokončno odločali prihodnji teden.
Pred egiptovskim veleposlaništvom je kolektiv Tvoje sestre organiziral protest v spomin na Saro Hegazy. Hegazy je bila egiptovska aktivistka za pravice spolnih manjšin, ki so jo leta 2017 zaradi aktivizma zaprli. V priporu na policijski postaji so policisti zapornike spodbujali k njenemu mučenju in spolnemu napadanju. Kasneje je pred pregonom zbežala v Kanado, 14. junija 2020 pa tam umrla. Razloge za protest pred egiptovskim veleposlaništvom opiše Naira, aktivistka iz kvir feminističnega kolektiva Tvoje sestre.
Boj nameravajo nadaljevati:
V izhodiščih paketa davčnih sprememb, ki jih je pripravilo finančno ministrstvo, je tudi predlog spremembe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. S spremembo bi na ministrstvu pod vodstvom Klemna Boštjančiča javnosti omejili vpogled v evidenco trga nepremičnin. Natančneje, za javnost bi zaprli dostop do identifikacijske oznake parcel, stavb in delov stavb. Po poročanju časopisa Dnevnik to v praksi pomeni, da kupcem, prodajalcem in drugim zainteresiranim ne bi bili več na voljo podatki o prodajni ceni točno določene nepremičnine, temveč le podatki o poslih, cenah in lastnostih nepremičnin na širšem območju. Do identifikacijskih oznak pa bi po novem lahko dostopali le cenilci. Kaj točno predvideva sprememba zakona, pojasni Maša Hawlina iz Zadrugatorjevega Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Čeprav na finančnem ministrstvu trdijo, da je sprememba zakona namenjena varovanju osebnih podatkov, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik za Dnevnik dejala, da iz zakona ne more razbrati razlogov za tovrstno odločitev. Prav tako je o objavi podatkov o trgu nepremičnin v preteklosti že odločalo ustavno sodišče, ki pa ni ugotovilo nobenih spornosti glede javne objave podatkov o nepremičninah. Hawlina vidi razloge za spremembo zakona drugje.
Dodaj komentar
Komentiraj