OFF mostarskih volitev

Aktualno-politična novica
21. 12. 2020 - 15.00
 / OFF

Poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v Srednjeafriški republiki Vladimir Monteiro je danes sporočil, da je bila operacija za stabilizacijo države pred prihajajočimi nedeljskimi predsedniškimi in zakonodajnimi volitvami uspešna. Z neokolonialno krilatico je hotel povedati, da so modre čelade misije MINUSCA ob pomoči vladnih oboroženih sil zadušile vstajo uporniških oboroženih skupin, ki so v soboto začele svoj pohod na prestolnico Bangui. Spor je izbruhnil, ker naj bi trenutni predsednik Faustin-Archange Touadéra politično spodkopaval legitimiteto stranke narodne konvergence, krajše Kwa Na Kwa, nekdanjega predsednika Francoisa Bozizéja in najmočnejšega tekmeca za predsedniški položaj. Bozizé sicer načeluje Koaliciji demokratske opozicije, zvezi opozicijskih strank, ki z oboroženimi silami nadzorujejo večino srednjeafriškega teritorija. Trenutnega predsednika je namestila Francija po vojaški intervenciji leta 2016. Odkrito ga podpirajo Rusija, ZDA, Evropska unija in Svetovna banka, ki imajo v državi, bogati z diamanti, uranom in drugimi rudninami, gospodarske interese. Njegov tekmec Bozizé je državi vladal deset let, od državnega udara leta 2003 do leta 2013, ko ga je odstavila uporniška koalicija islamističnih strank. Od tedaj dalje v državi vlada napetost med krščanskimi političnimi formacijami, naklonjenimi Bozizéju, in muslimanskimi, ki jih podpirajo zahodne sile.

Vpogled v deželo državnih udarov in mirovnih sporazumov.
 / 19. 7. 2017

Japonska vlada je danes potrdila proračun za leto 2021, ki obrambni postavki prinaša zvišanje sredstev na 42 milijard evrov. Z doslej najvišjimi izdatki za japonsko vojsko bodo financirali razvoj radarjem nevidnih lovskih letal in raket dolgega dosega ter izdatno okrepili japonsko mornarico. Rožljanje z orožjem premierja Jošihideja Suge je namenjeno predvsem petelinjenju pred Kitajsko in predstavlja nadaljevanje vojaške ekspanzije, ki jo je začel njegov predhodnik Šinzo Abe. Koalicija premierja Suge ima sicer v japonskem parlamentu udobno večino, tako da ugovorov na višanje sredstev ni pričakovati. Kitajska je sicer po uradnih podatkih za oboroževanje v letošnjem letu namenila 140 milijard evrov, medtem ko so ZDA obrambnemu proračunu namenile kar štirikrat višji znesek.

Iz »abenomike« v »sugonomiko«
 / 15. 9. 2020

Po potrditvi novega seva koronavirusa v Veliki Britaniji, ki naj bi bil precej bolj nalezljiv od zdaj poznanih sevov, so številne države preventivno prekinile prometne povezave z državo. Na novo odkriti sev naj bi se širil hitreje kot doslej proučevani zaradi mutacije na delih virusa, ki povečujejo njegovo sposobnost, da lažje vstopa v celice okužene osebe. Incidenca prenosov med okuženimi s tem sevom naj bi bila po besedah britanksega premiera Borisa Johonsona za kar 70 odstotkov višja, njegovo prisotnost pa so potrdili po vsej Veliki Britaniji z izjemo Severne Irske. Po napovedi francoske vlade, da Francija naslednja dva dni ne bo sprejemala potnikov iz Velike Britanije, je britanska vlada danes sklicala izredno zasedanje. Letalske povezave je včeraj poleg sosedske Belgije, Francije in Nizozemske prekinilo še dvanajst drugih evropskih držav. Velika Britanija, ki ji še vedno ni uspelo doseči trgovinskega dogovora z Evropsko unijo, bo tako še bolj izolirana.

Lokalne volitve v Mostarju po dvanajstletnemu premoru
 / 9. 7. 2020

V Mostarju so včeraj potekale prve lokalne volitve po 12-ih letih. Nekaj več kot 100.000 volivcev je odločalo o novi sestavi mestnega sveta, ki ima 35 svetnikov. Posebna volilna pravila določajo, da noben izmed treh konstitutivnih narodov v mestnem svetu ne more imeti manj kot štiri in ne več kot petnajst svetnikov. Eno svetniško mesto pa je rezervirano za predstavnika tistih, ki se ne izjavljajo za Bošnjake, Hrvate ali Srbe. Izvoljeni svetniki bodo iz svojih vrst izvolili novega župana, ki bo na položaju zamenjal Ljuba Bešlića iz stranke bosanskih Hrvatov, krajše HDZ BiH. Po delnih uradnih podatkih trenutno vodi Bešlićeva stranka, ki je v mestnem svetu osvojila več kot tretjino glasov volivcev. Na drugem mestu je bošnjaška Koalicija za Mostar, ki jo vodi bošnjaška Stranka demokratske akcije s slabo tretjino glasov. Sledi blok hrvaških nacionalističnih strank, v mestni svet pa je prvič vstopila tudi lista srbskih strank z imenom Ostajte ovde!. Na rezultate volitev bo vplivalo tudi okoli 4000 glasov, prispelih po pošti, ki jih še niso prešteli. Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je včeraj zvečer takole proslavil prevlado svoje stranke v mestnem svetu. HDZ BiH je namreč osvojila dvakrat več glasov kot pred 12-imi leti.

Izjava

Še o razlogih za 12-letni odlog županskih volitev. Leta 2008 je slavila bošnjaška Stranka demokratske akcije, ki je dobila 12 sedežev, HDZ BiH pa le sedem. Sledilo je nemirno obdobje v mestnem svetu, ko je kar 12 svetnikov zamenjalo stranke, Bešlić pa je bil na koncu izvoljen šele po letu in pol. Medtem je ustavno sodišče BiH volilna pravila razglasilo za neustavna, mestni svet pa je bil po izteku mandata razpuščen. Bešlić je tako nadaljnjih devet let v mestu opravljal tako izvršno kot zakonodajno oblast. HDZ BiH in SDA sta se več kot devet let neuspešno pogajala o tem, koliko svetnikov bo izvoljenih v posamezni volilni enoti. Dogovor so dosegli sredi letošnjega leta in še to šele po močnem pritisku mednarodne skupnosti in sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz oktobra 2019.

Danes se izteka rok, v katerem mora državni zbor po odločitvi ustavnega sodišča volilno zakonodajo uskladiti z ustavo. Oba dosedanja poskusa, da bi državni zbor sprejel novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, sta bila neuspešna. Predlog bi moralo podpreti 60 poslancev, a so marca ob prvem poskusu zmanjkali trije glasovi, v drugem branju prejšnji petek pa pet glasov. Skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS je danes v obravnavo vložila predlog novele, ki spreminja meje volilnih okrajev. Zakon bodo obravnavali po skrajšanem postopku. Vsebina predloga na spletni strani državnega zbora še ni dostopna, najverjetneje pa gre za predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, podpirata pa ga predvsem SDS in DeSUS. Verjetno ga bosta podprli tudi koalicijski SMC in NSi, ki sta prvenstveno sicer podpirali predlog za ukinitev okrajev. Za sprejetje zakona o volilnih enotah je potrebna navadna večina, medtem ko je bila za spremembo krovnega volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina.

Kaj prinaša in kaj sporoča včeraj podpisani dogovor o medsebojnem sodelovanju policije in tožilstva?
 / 6. 2. 2019

Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Predlog predvideva nekatere spremembe v postopku imenovanj in napredovanj tožilcev ter postopkov za prenehanje državnotožilske funkcije. Med drugim bo opuščena stopnja podaje pripomb kandidata na mnenje vodje državnega tožilstva, določena bosta roka za sprejem odločitve vlade glede predloga ministra za imenovanje državnega tožilca ter za izvedbo zaprisege novoimenovanih državnih tožilcev. Predlagane spremembe natančneje urejajo tudi razmerja med Specializiranim državnim tožilstvom in njegovimi oddelki, predvsem tistim za pregon gospodarskega kriminala. Novela uvaja možnost, da v slednjem državnotožilsko službo opravljajo tudi državni tožilci, ki jih imenuje vlada. Druga nova imenovanja, vključno z napredovanji v naziv vrhovnega državnega tožilca, še naprej ostajajo v pristojnosti vlade. Rok za podajo pripomb je 31. december.

Sindikati kritizirajo določbe predloga sedmega svežnja protikoronskih ukrepov, ki brez utemeljenega razloga omogočajo odpuščanje starejših delavcev ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Državni zbor, ki bo zadnji sveženj obravnaval 29. decembra, pozivajo, naj te določbe črta. V praksi bi predlog pomenil, da bodo zaposleni, ki bi želeli ali bili primorani nadaljevati z delom po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, pod stalnim pritiskom zaradi morebitne neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sindikati so v izjavi za javnost še opozorili, da obstaja utemeljen sum, da bodo zaposleni s ciljem ohranitve zaposlitve pristajali na slabšanje svojega delovnopravnega standarda. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se medtem tak predlog zdi dobrodošel.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness