Armenski parlament je izglasoval ratifikacijo Rimskega statuta in s tem pridružitev države Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Odločitev bo stopila v veljavo 60 dni po tem, ko jo bo podpisal predsednik države Vahagn Hačaturjan. Pridružitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču armenska vlada utemeljuje kot odziv na azerbajdžansko zavzetje Gorskega Karabaha. Armenski minister za pravosodje, Grigor Minasjan, trdi, da je pridružitev sodišču nujna, da bo lahko Azerbajdžan odgovarjal za vojne zločine, ki jih Erevan očita Bakuju. Na drugi strani tiskovni predstavnik ruske vlade, Dmitrij Peskov, označuje pridružitev za sovražno dejanje proti Rusiji. Mednarodno kazensko sodišče je namreč ukazalo aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina na podlagi obtožb o ugrabljanju in deportaciji otrok iz Ukrajine. Armenija je Rimski statut podpisala že leta 1999, vendar ga ni ratificirala, ker je ustavno sodišče takrat ugotovilo neskladje obveznosti sporazuma z armensko ustavo. Ustavo so od tedaj dvakrat spremenili in marca letos je ustavno sodišče odločilo, da je neskladje odpravljeno.

Evropski parlament je sprejel stališče glede Evropskega akta o svobodi medijev. Po novem aktu se lastniki medijev ne bodo smeli vmešavati v uredniške odločitve, vsi mediji pa bodo morali javno objaviti svojo lastniško strukturo in morebitno državno financiranje. Države članice bodo morale uskladiti ureditev varovanja novinarskih virov. Akt predvideva tudi ustanovitev institucije za nadzor nad izvajanjem evropske medijske zakonodaje. Poleg tega bodo morale velike internetne platforme pred vsakim izbrisom novinarskih vsebin obvestiti ponudnika medijskih storitev. Glasovanju v Evropskem parlamentu sledijo pogajanja s Svetom Evrope, torej državami članicami, o končni verziji akta.

Tunizijski predsednik Kais Saied je zavrnil finančno pomoč Evropske unije v vrednosti 127 milijonov evrov. Evropska komisija je pred dobrim tednom izplačilo denarja najavila v zameno za preprečevanje odhodov migrantov iz Tunizije proti Evropi. Saied je povedal, da je to v nasprotju z julijskim sporazumom z Evropsko unijo, po katerem bi morala Tunizija od Unije prejeti milijardo evrov. Po sporazumu je sicer uradno 127 milijonov evrov predvidenih za financiranje tunizijskega mejnega nadzora, Saied pa pričakuje tudi izplačilo preostalega denarja, uradno namenjenega gospodarski in proračunski pomoči Tuniziji, katere gospodarstvo trpi zaradi visokega dolga v tuji valuti. Sporazum je komisija s Saiedom sklenila kljub njegovemu očitnemu preganjanju migrantov in opozicije.

Indijska vlada je Kanadi ukazala, naj iz države do naslednjega torka umakne svojih 41 diplomatov. Odločitev na indijskem zunanjem ministrstvu uradno pojasnjujejo z izenačevanjem števila kanadskih diplomatov v Indiji in indijskih diplomatov v Kanadi, s čimer se odzivajo na domnevno vmešavanje kanadskih diplomatov v notranje zadeve Indije. Kanada ima v Indiji trenutno 62 diplomatov. Kanadski premier Justin Trudeau je pred dvema tednoma izjavil, da obstajajo dokazi o vpletenosti indijskih agentov v junijski umor sikhovksega separatista in kanadskega državljana Hardipa Singa Nidžarja, za katerim so indijske oblasti v letih 2014 in 2016 razpisale dve tiralici. Indija je po Trudeaujevi obtožbi že prekinila izdajo vizumov kanadskim državljanom.

Varnostni svet Združenih narodov je odobril mednarodno policijsko posredovanje na Haitiju za boj proti kriminalnim tolpam, ki nadzirajo dele prestolnice Port-au-Prince. Mednarodne sile bo vodila Kenija, ki se je za to vlogo javila konec julija. Osebje nameravajo poslati še Bahami, Jamajka ter Antigua in Barbuda. Združene države Amerike so obljubile logistično in finančno podporo. Za pomoč v boju proti tolpam je haitijska vlada pod vodstvom začasnega premierja Ariela Henryja zaprosila pred letom dni, saj tolp sama ni zmožna zatreti. V tolpaški vojni, ki se iz prestolnice širi v druge dele države, sodeluje okrog 150 tolp, večina od njih združenih v dve sovražni zavezništvi. Nasilje med tolpami in nad prebivalstvom je po poročanju agencije Združenih narodov za človekove pravice med januarjem in avgustom letos povzročilo 2400 smrti, skoraj tisoč ljudi je bilo ranjenih in približno toliko ugrabljenih. Varnostni svet je posredovanje odobril s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se glasovanja vzdržali. Med letoma 2004 in 2019 sta na Haitiju že delovali podobni misiji Združenih narodov. Modre čelade so v karibski državi ostale najbolj znane po tem, da so lokalnim prebivalcem prinesle kolero, zaradi katere je pomrlo med 100 in 300 tisoč Haitijcev. 

Iz medmorske še v Južno Ameriko. Brazilska vlada je začela izgone nestaroselskih naseljencev z dveh zaščitenih staroselskih ozemelj v zvezni državi Pará. Pri izgonu so sodelovali vojska in zvezna policija ter brazilska okoljska agencija. Gre za ozemlji Apyterewa in Tricheira/Bacajá, na katerih živi okrog 2500 pripadnikov staroselskih ljudstev. Po ocenah staroselskih organizacij se je tja nezakonito naselilo več kot deset tisoč ljudi. Naseljenci so se ukvarjali z izsekavanjem pragozda, živinorejo in rudarjenjem zlata, za kar niso imeli uradnega dovoljenja, vendar prejšnja vlada predsednika Jaira Bolsonara proti prisvajanjem staroselske zemlje ni ukrepala. Sedanji predsednik Lula da Silva je po izvolitvi ustanovil osem zaščitenih območij, februarja letos pa je vlada začela izgon rudarjev z zemlje ljudstva Yanomami, od koder je izgnala 20 tisoč naseljencev. 

Nigerijski sindikati so odpovedali splošno stavko, ki bi se morala začeti danes, saj je vlada pristala na ukrepe za blaženje posledic njenih gospodarskih reform. Vlada je obljubila začasen dvig plač javnim uslužbencem, trimesečne dodatke na dohodek 15 milijonov najrevnejših gospodinjstev in začasno odpravo davka na dodano vrednost za goriva. Sindikati so zaradi popuščanja vlade začetek stavke premaknili za en mesec. Glavna zahteva sindikatov je povišanje minimalne plače zaradi zvišanja življenjskih stroškov po gospodarskih reformah. Nigerijski predsednik Bola Tinubu je po prevzemu oblasti maja letos ukinil državne subvencije za gorivo in ukinil omejitve za trgovanje s tujimi valutami, kar je privedlo do 25-odstotne inflacije. Ukinitev subvencij in inflacija sta prebivalcem močno podražili življenje, Tinubu pa trdi, da sta reformi nujni za privabljanje tujih investicij. Reformi je pozdravila Svetovna banka, ocenjujoč, da bosta Nigeriji letos prihranili skoraj pet milijard evrov.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je napovedal vložitev interpelacije zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. To bo peta interpelacija v tem mandatu. Poslanska skupina SDS bo interpelacijo vložila zaradi julijske spremembe razpisa za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenja nevladnih organizacij. Sredstva v vrednosti 300 tisoč evrov je po spremembi razpisa ministrstva za javno upravo lahko dobil Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor. Spremembo razpisa, potem ko je že bil zaklčjučen, je po poročanju Mladine podpisala sama ministrica. Direktorica in solastnica inštituta je Kaja Primorac, ki je skupaj z ministrico soustanoviteljica podjetja Smart Center. Kaja Primorac je kot svetovalka sodelovala pri petih vlogah na razpisu, od katerih so sredstva odobrili vsem. Ministrica je dva tedna po nastopu mandata svoj delež lastništva podjetja Smart Center prenesla na mati, česar pa ni v zakonsko določenem roku osmih dni prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, je razkril portal Oštro. V primeru sodelovanja podjetij v lasti funkcionarjev ali njihovih družinskih članov na javnih razpisih se mora povezani funkcionar izločiti iz odločanja o postopkih in poslih. 

Direktorat za okolje je predstavil rezultate analize mulja na poplavljenih območjih na Koroškem. V naplavljenem mulju so odkrili nevarne snovi na Prevaljah in v Mežici. 25 tisoč kubičnih metrov mulja so označili za nevarne, med nenevarne odpadke pa so uvrstili 60 tisoč kubičnih metrov mulja. Direktorat se s tovarno akumulatorskih baterij, znano kot Tab Mežica, dogovarja za odlaganje nevarnega mulja na njihovem odlagališču nevarnih odpadkov, je povedala generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte:

Izjava

Vir fotografije: United Nations Photo, flickr, Creative Commons