Ameriško vrhovno sodišče je prepovedalo upoštevanje rasne in etnične pripadnosti pri sprejemnem postopku za vpis na univerzah Harvard in Severna Karolina, saj tovrstna obravnava krši ustavno pravico enakosti pred zakonom. Tožbo proti zasebni in javni visokošolski ustanovi je vložila aktivistična skupina s prevedenim imenom Študentje za pošten sprejem. V njej trdijo, da politike pozitivne diskriminacije, ki naj bi sicer zagotavljala boljše izobraževalne možnosti temnopoltih, hispanskih in drugih manjšin, diskriminirajo enako ali bolje kvalificirane azijske Američane. Za prepoved, ki bo zavezujoča tudi za vse ostale univerze, ki so izvajale podobne sprejemne postopke, je glasovalo šest konservativnih vrhovnih sodnikov, tri liberalne vrhovne sodnice v enem primeru oziroma dve v drugem so bile proti. Pozitivno diskriminacijo pri visokošolskih sprejemnih postopkih so začeli po Združenih državah uveljavljati v 60-ih letih. Vrhovno sodišče je leta 2003 presodilo, da je dopustna.

V več francoskih mestih, med drugim v Marseillu, Grenoblu, Lillu, Lyonu in širšem območju Pariza, so tretjo noč zapored potekali protesti, ki so se končali z aretacijo 667 ljudi. Na ulicah po državi je patruljiralo 40 tisoč policistov. Protesti sledijo smrti najstnika alžirsko-maroškega porekla, ki ga je med prometno kontrolo v pariškem predmestju Nanterre v torek z neposredne bližine ustrelil policist. Policist je v priporu in obtožen umora. Na zahtevo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je danes dopoldne zaradi dogajanja na izrednem zasedanju sešla vlada. Kot je dejala premierka Elisabeth Borne, je na mizi tudi možnost razglasitve izrednih razmer.

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, poznanega pod kratico IMF, so dosegli dogovor s pakistansko vlado glede 2,8 milijarde evrov vrednega posojila. Dogovor mora potrditi še uprava IMF, o čemer bo odločala na julijski seji. Med pogoji za posojilo, na katere je morala pristati pakistanska vlada, je več pobranega davka v premalo obdavčenih sektorjih. Prav tako mora Pakistan ohraniti popolnoma tržno določanje menjalnih tečajev med pakistanskimi rupijami in tujimi valutami. Pakistan ne sme uvajati omejitev na mednarodne transakcije in mora izboljšati podjetniško okolje predvsem v energetskem sektorju. S posojilom se bo Pakistan skušal izogniti zunanjemu bankrotu. Dolg države je narasel zaradi višanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike in posledičnega krepljenja ameriškega dolarja. Zaradi pomanjkanja tujih valut Pakistan ne more uvažati dobrin, kot je zemeljski plin. 

Etiopija je vložila prošnjo za pridružitev skupini BRICS, ki združuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Republiko Južno Afriko. Gre za države z rastočim gospodarstvom, ki so se na prvem uradnem vrhu sestale leta 2009 in delujejo kot svojevrstna alternativa zahodnim gospodarskim povezavam. Prebivalstvo držav BRICSA predstavlja 40 odstotkov vse svetovne populacije. V globalni ekonomiji imajo približno 26-odstoten delež.

Včeraj se je iztekel rok, do katerega so se morale brezposelne osebe na Hrvaškem, ki sicer niso registrirane na zavodu za zaposlovanje, javiti zavodu za zdravstveno zavarovanje. Od 282 tisoč oseb, kolikor jih ima po evidenci na podlagi brezposelnosti zagotovljeno zdravstveno zavarovanje, niso pa zavedeni na zavodu za zavarovanje, se jih je do včeraj javilo 124 tisoč. Prvega aprila je na Hrvaškem v veljavo stopila novela zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki brezposelnim nalaga, da vsake tri mesece zavodu za zdravstveno zavarovanje javijo svoj status in če je njihovo stalno prebivališče še vedno v republiki Hrvaški. Če tega ne storijo, bodo ostali brez zdravstvenega zavarovanja. Komentira Ilko Ćimić, novinar spletnega portala Index.

Izjava

Svet Radiotelevizije Slovenija je na izredni seji soglasno sprejel sklep o začetku postopka razrešitve vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija, Andreja Graha Whatmougha. Ta ima sedaj tri dni časa za odgovor na razloge za razrešitev. Svet je med razlogi zanjo navedel, da Grah Whatmough ni spoštoval sklepa sveta o zagotovitvi strokovne pravne pomoči svetu. Drug razlog je, da nakupi grafik ne sodijo med tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti. Prav tako svet Grah Whatmoughu očita sklepanje novih zaposlitvenih pogodb, konkretno z Rajkom Geričem za odgovornega urednika informativnega programa na drugem programu televizije, kar po mnenju članov ne spada med tekoče posle. Med tekoče posle po mnenju svetnikov ne spada niti prodaja delnic Eutelsat Communications, s čimer je Whatmough kršil finančni načrt. V njem je bila prodaja delnic predvidena decembra letos, ne pa aprila.

Svetniki so sicer ustanovili in imenovali člane delovnih teles.

Pred eno uro se je iztekel rok tudi za prijavo na razpis za predsednika in dva člana uprave Radiotelevizije Slovenija. Razpisna komisija bo prijavljenim kandidatom še danes poslala obvestilo o terminu pogovorov. Po poročanju časnika Večer sta se na razpis za predsednika uprave prijavila televizijec Zvezdan Martič in trenutni odgovorni urednik informativnega programa drugega programa na TV Slovenija Rajko Gerič.

Ministrstvo za finance je sporočilo, da je prejelo obvestilo o umiku obeh vlog za soglasje k pridobitvi deleža v Športni loteriji. Ministrstvo zato ne bo odločalo o prodaji Športne loterije in je na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku že izdalo sklepa o ustavitvi postopkov izdaje soglasja. O prodaji so sicer razmišljali v Olimpijskem komiteju Slovenije, Nogometni zvezi Slovenije in Smučarski zvezi Slovenije. Skupaj imajo našteti 57-odstotni delež lastništva Športne loterije.

Poslanci SDS so v državnem zboru vložili interpelacijo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. V največji opozicijski stranki mu očitajo, da so se čakalne dobe v času njegovega ministrovanja podaljšale. Kot navajajo, je 31. marca v primerjavi s prvim septembrom lani nad dopustno čakalno dobo čakalo skoraj 50 tisoč pacientov več. Za skrajševanje čakalnih dob je vlada po navedbah SDS-a porabila okoli 137 milijonov evrov. Bešič Loredanu v SDS očitajo tudi, da je prelomil obljube o časovnicah napovedane zdravstvene reforme.

To je četrta interpelacija v mandatu vlade Roberta Goloba. Vse so vložili v Slovenski demokratski stranki. V samostojni Sloveniji je to peta interpelacija ministra ali ministrice za zdravje. Nobena ni bila uspešna. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič sta se dogovorila za izredno financiranje javnih zavodov v višini 290 tisoč evrov. Arsenovič je dejal, da bodo zaradi denarja ministrstva lahko v polnem obsegu financirali vse projekte, tako tiste iz dveletnih razpisov kot tudi tiste iz programa ljubiteljske kulture, prav tako pa bodo lahko 100-odstotno financirali druge programe v kulturi. Spomnimo, da je Mestna občina Maribor društva s področja kulture v prvi polovici junija pozvala, da slaba dva meseca po sprejetju rekordnega proračuna sprejmejo manj denarja za svoje programe, ki jih že izvajajo v polnem obsegu.

Naslovna fotografija: AZ