Britanski premier Boris Johnson je odstopil s položaja predsednika konservativne stranke. Premiersko funkcijo naj bi opravljal do izvolitve novega predsednika torijske stranke. Johnsonov odstop ni presenečenje, saj je bil v enem dnevu priča odstopu kar 40 ministrov in sekretarjev. Med zadnjimi so odstopili minister za Severno Irsko Brandon Lewis, minister za Wales Simon Hart, minister za varnost Damian Hinds in minister za znanost George Freeman. Stranka je dokončno izgubila zaupanje v Johnsona, potem ko je priznal, da je vedel za obtožbe o spolnem nadlegovanju Chrisa Pincherja, ki ga je februarja imenoval za vršilca dolžnosti glavnega biča, ki v parlamentu skrbi za enotno glasovanje poslancev vladajoče stranke. V odstopnem govoru je Johnson za svoj padec okrivil čredni nagon torijcev v Westminstru. Novi vodja konservativne stranke bo izvoljen še poleti, novi premier pa bo potrjen na kongresu stranke v oktobru. 

Johnson

Novoizvoljeni filipinski predsednik Ferdinand Marcos mlajši je s prvim sprejetim predsedniškim odlokom, odkar je prevzel oblast, ukinil predsedniško protikorupcijsko komisijo. Omenjena komisija je pristojna za spremljanje morebitnih korupcijskih kaznivih dejanj, ki jih stori vlada. Ustanovil jo je nekdanji predsednik Rodrigo Duterte. Marcos mlajši, ki je funkcijo prevzel maja, je bil v preteklosti že obtožen korupcije in utaje davkov. Ukinitev komisije sproža skrbi glede prihodnosti tako imenovane komisije za dobro vlado. Ta je bila ustanovljena leta 1986 po padcu diktature predsednika Ferdinanda Marcosa starejšega, očeta trenutnega predsednika. Njen namen je izterjava nezakonitega premoženja, ki si ga je družina Marcos pridobila med letoma 1965 in 1986. Med volilno kampanjo je Marcos mlajši sicer trdil, da komisije ne bo razpustil, temveč si bo prizadeval za obravnavo tudi drugih primerov korupcije, ne zgolj primera svoje družine. 

Šrilanka je Rusijo zaprosila za dobavo goriva in obnovitev turističnih letov med državama. Država se namreč po bankrotu sooča s pomanjkanjem vseh surovin, ki jih uvaža, saj nima rezerv tujih valut. Po napovedih ministrstva za energijo bo Šrilanka kmalu ostala popolnoma brez goriva. Predstavnika dveh neimenovanih ruskih naftnih podjetij naj bi Šrilanko že obiskala. Ruska letalska družba Aeroflot je junija odpovedala vse lete v državo, potem ko je šrilanško sodišče zaradi spora o plačilu storitev za krajše obdobje zadržalo letalo iz flote prevoznika. Tako Rusija kot Ukrajina sta bili pred začetkom ruske invazije eden glavnih turističnih trgov otoške države. Ponovna vzpostavitev letov in s tem obuditev turizma bi po mnenju predsednika Gotabaje Radžapakse pomenila eno od strategij za reševanje gospodarske krize, v kateri se je znašla Šrilanka, saj bi tako država pridobila tuje valute.

Predsednika Ruande in Demokratične republike Kongo, Paul Kagame in Felix Tshisekedi, sta v Luandi, glavnem mestu Angole, sklenila dogovor o začetku procesa deeskalacije razmer med državama. Kot mediator je z mandatom Afriške unije enodnevnim pogovorom prisostvoval angolski predsednik Joao Lourenco. Ruanda in Demokratična republika Kongo bosta oživili meddržavno komisijo, ki bo v Luandi začela delovati 12. julija. Odnosi med sosedama v Srednji Afriki so se zaostrili v sredini prejšnjega meseca, ko sta druga drugo obtožili čezmejnega izstreljevanja raket. To je sovpadalo z napadom na Bunagano, mesto na vzhodu Demokratične republike Kongo, in zavzetjem mejnega prehoda z Ugando, nadzor nad katerim je prevzela kongovska uporniška milica M23. Demokratična republika Kongo Ruando obtožuje podpiranja te milice, ki jo povečini sestavljajo kongovski Tutsiji in je nedavno zabeležila največje vojaške uspehe od leta 2013, ko je v Severnem Kivuju vodila oborožen upor proti vladnim silam. Nasprotno Ruanda Demokratični republiki Kongo očita, da sodeluje z uporniki, ki so domnevno sodelovali v ruandskem genocidu leta 1994. Da bi preprečili izbruhe nasilja, je Vzhodnoafriška skupnost konec prejšnjega meseca v Demokratično republiko Kongo napotila regionalne oborožene sile, vendar v njej ne sodelujejo pripadniki ruandske vojske.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je Grčija kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah zaradi potopitve čolna z migranti leta 2014. Grčiji je bila tako naložena denarna kazen v višini 330 tisoč evrov za škodo, ki so jo utrpeli neustrezno obravnavani. V nesreči je življenje izgubilo enajst ljudi, med njimi osem otrok. Preživeli so trdili, da je bil potop čolna v Egejskem morju krivda grške obalne straže, ki je plovilo z veliko hitrostjo vlekla proti Turčiji. Evropsko sodišče je odločilo, da grški pravosodni organi niso ustrezno preučili vpletenih oseb, ki naj bi po grškem stališču odgovornost za izgubljena življenja nosile same. Grško sodišče je namreč za brodolom obsodilo begunca iz Sirije, ki je vozil čoln z migranti. Sodišče mu je izreklo 145 let zaporne kazni in 570 tisoč evrov denarne kazni. Prizivno sodišče je kasneje razsodilo, da nobena oseba na ladji ne bi mogla preprečiti brodoloma, sirskemu beguncu pa je kazen skrajšalo na 10 let zapora. 

Bosno in Hercegovino je zajel val protestov zaradi vsesplošne draginje in stagnacije plač. Protesti so potekali v mnogih mestih po državi, najbolj vidni v glavnem mestu Sarajevo. Protestniki od vlade zahtevajo zajezitev dviga cen osnovnih življenjskih potrebščin in ustanovitev programov za pomoč socialno najbolj ogroženim. Med zahtevami je odprava trošarin na goriva, dokler se cena na liter ne vrne na dve marki in dvajset feningov, kar je približno evro in deset centov. Protestniki prav tako zahtevajo umik davka na dodano vrednost za osnovna živila ter znižanje in omejitev trgovske marže na zdravila, živilske in druge izdelke. Opozorili so tudi na problem prenizke minimalne plače, ki znaša 1300 konvertibilnih mark oziroma 665 evrov. 

Kosovska policija je odstranila nadzorne kamere v večinsko srbski občini Štrpce zaradi suma, da jih nadzorujejo varnostne službe Srbije. Sodišče in tožilstvo v Ferizaju sta izdali nalog, s katerim so kosovski policiji naložili odstranitev kamer, saj te domnevno spremljajo gibanje državljanov in javnih institucij Kosova. Urad srbske vlade za Kosovo je poseg označil kot ustrahovanje in nadlegovanje Srbov v občini. 

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija podprla Alenko Sivka in Branimirja Piana. Komisija bo Državnemu zboru predlagala, da Piano kot član programskega sveta RTV do konca štiriletnega mandata, ki se izteče 28. aprila 2024, nadomesti Nastio Flegar, ki je podala odstopno izjavo. Odstopno izjavo z mesta člana programskega sveta RTV je podal Mitja Čander, na mesto katerega je mandatna-volilna komisija predlagala Alenko Sivka.

Vrhovno državno tožilstvo obravnava izjavo v oddaji Kdo vam laže, ki jo na programu Nova24TV vodi Boris Tomašič. Voditelja je v studio namreč poklical gledalec ter pozval k oboroženemu obračunu z oblastjo. Policija bo preverila, ali gre v primeru izjave za prekršek oziroma kaznivo dejanje, ki se ga preganja po uradni dolžnosti. Primer preiskuje tudi Agencija za telekomunikacijska omrežja in storitve, ki bo odločila, ali je v primeru klica šlo za spodbujanje nestrpnosti.