14. 9. 2023 - 15.00

OFF najbolj redkobesednega poslanca

Audio file

Audio file
19. 7. 2023 - 17.00
Tunizija in Evropska unija podpisali memorandum o migrantski politiki

Tunizijska vlada je delegaciji Evropskega parlamenta zavrnila vstop v državo. Namen obiska petih članov zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta je ocena politične situacije v državi. Misija za ugotavljanje dejstev, ki jo je oblikoval odbor, je aprila ugotovila nazadovanje Tunizije pri demokratičnih standardih in človekovih pravicah. Kljub temu je Evropska komisija s tunizijsko vlado julija sklenila sporazum, po katerem bodo v Tuniziji v zameno za stotine milijonov evrov preprečevali odhode migrantov proti Evropski uniji. Delegacija, v kateri bi morali biti nemška evroposlanca Michael Gahler in Dietmar Köster ter francoski Salima Yenbou, Mounir Satouri in Emmanuel Maurel, se je nameravala sestati s tunizijskimi sindikalisti, civilnodružbenimi organizacijami in opozicijskimi politiki. Prav te pa tunizijski predsednik Kais Saied po tem, ko je oblast s spremembo ustave strnil v lastne roke, strumno preganja in zapira. Med nalogami evroposlancev je tudi ocenitev migracijskega sporazuma, do katerega so predvsem zeleni in socialdemokratski evroposlanci kritični. Zakaj je prišlo do zavrnitve delegacije, pojasni evroposlanec Matjaž Nemec iz Socialnih demokratov. 

Izjava

Postrani svoje zaveznike v severni Afriki gledajo tudi Američani. Združene države Amerike so zadržale 80 milijonov evrov vojaške pomoči Egiptu, saj vlada Abdela Fataha Al Sisija ni izpolnila ameriških pogojev o izpustu političnih zapornikov. Od začetka leta 2022 je Egipt izpustil več kot 1600 zapornikov, a so v istem času oblasti za zapahe spravile 5000 drugih nasprotnikov predsednika. Ameriški demokratski senator Chris Murphy je kabinet predsednika Joeja Bidna pozval še k zadržanju 220 milijonov evrov vojaške pomoči Egiptu zaradi kršenja človekovih pravic. Egiptovske oblasti so sicer od konca leta 2021 sprejele ukrepe za zaščito človekovih pravic in preklicale izredne razmere v državi, a to ne spremeni dejstva, da vlada nadaljuje pregon opozicije, predvsem tiste, povezane z Muslimansko bratovščino. Skladno z ameriško zakonodajo morajo egiptovske oblasti na področju političnih zapornikov doseči jasen napredek, v nasprotnem primeru ne morejo dobiti ameriških milijonov. Drugače je na področju človekovih pravic, kjer je 220 milijonov evrov sredstev lahko odobrenih kljub neizpolnjenim pogojem, če je to v interesu nacionalne varnosti Združenih držav. Večino od 80 milijonov bodo Američani namesto v Egipt poslali na Tajvan, okrog 28 milijonov pa bo dobil Libanon. Egipt je za Izraelom drugi največji prejemnik ameriške vojaške pomoči. 

Audio file
23. 8. 2023 - 21.00
Splet geostrateških interesov pred in po puču

Dobre odnose Američani ohranjajo z vojaškimi oblastmi v Nigru. S hunto v Nigru so ZDA dosegle dogovor, po katerem ameriška vojska ponovno začenja izvajanje misij dronov in letal v Nigru. Po julijskem državnem udaru, v katerem je vojaška hunta odstavila predsednika Mohameda Bazouma, so Združene države začasno prekinile izvajanje vojaških misij v dveh vojaških bazah. Uradno nadaljevanje operacij v Agadezu in v prestolnici Niamey kaže, da se Američani iz Nigra, kjer imajo okrog 1100 vojakov, ne umikajo. Od francoske vojske nigrska hunta po drugi strani zahteva odhod.

Iz Afrike se selimo v Azijo. Kitajske oblasti so se odzvale na izjavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da komisija začenja protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki jih v Unijo uvažajo s Kitajske. Kitajsko ministrstvo za trgovino je dejanje označilo kot protekcionistično in obljubilo, da bo zaščitilo pravice svojih podjetij. Po mnenju Kitajske bo poteza Evropske komisije oslabila odnose med državo in Evropsko unijo, vplivala pa bo tudi na dobavno verigo avtomobilske industrije. Von der Leyen se je za preiskavo odločila po pritiskih Francije, kjer so prepričani, da uvoz kitajskih električnih avtomobilov zavira razvoj evropske industrije.

Audio file
2. 12. 2022 - 17.00
Venezuelska vlada in opozicija podpisali dogovor, Chevron bo lahko spet črpal nafto

Kitajski predsednik Ši Džinping in predsednik Venezuele Nicolas Maduro sta podpisala dvostranski sporazum o sodelovanju na področju gospodarstva, trgovine in turizma. Dogovorila sta se tudi o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije, letalskih potniških povezav in vesoljskih misij. Kitajska in Venezuela imata že leta dobre odnose, ki temeljijo zlasti na kitajskem odkupovanju venezuelske nafte. Latinskoameriška država želi s Kitajsko sodelovati tudi v okviru mednarodnih organizacij, zlasti skupine gospodarstev v vzponu Brics. Po mnenju venezuelskih oblasti bi država s svojimi zalogami nafte in zemeljskega plina pomembno prispevala k energetski pomembnosti skupine Brics.

 

Novice iz dežele na sončni strani Alp:

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je sporočil, da poslansko skupino zapuščata Dejan Zavec in Martin Marzidovšek. Poslanska skupina bo še naprej imela 41 poslancev, Zavca bo nadomestil Dejan Süč, Marzidovška pa Jurij Lep. Zavec je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa se je odločil za drugačno karierno pot, in sicer na področju umetne inteligence. Lep je bil član stranke upokojencev in je v času prejšnje vlade Janeza Janše vodil frakcijo stranke, ki je sodelovala s tako imenovano Koalicijo ustavnega loka. Süč pa trenutno vodi kabinet kmetijske ministrice Irene Šinko.

Audio file
24. 8. 2022 - 21.00
V glavnih vlogah Uroš Urbanija, Mitja Prek in Boris Vasev

Uprava Radiotelevizije Slovenija je objavila prenovljene razpise za mesto direktorja radia, direktorja televizije in direktorja digitalnih vsebin. Na prejšnjem razpisu je za skupno tri direktorska mesta prejela 13 prijav, šest za direktorja televizije, štiri za direktorja radia in tri za direktorja digitalnih vsebin. Razpisna komisija je po neuradnih informacijah portala N1 ugotovila, da je med prispelimi prijavami le ena popolna. Šlo naj bi za prijavo nekdanje direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, ki tokrat kandidira za mesto direktorice digitalnih vsebin. Kot je potrdila Gorščak, za mesto direktorice ni bila izbrana. 

Audio file
9. 12. 2022 - 17.00
O burnem dogajanju v slovenski policiji in odstopu Tatjane Bobnar

Po poročanju Dnevnika je nekdanji član specialne enote policije in neformalni svetovalec premierja Miloš Njegoslav Milović prejel poziv k prestajanju zaporne kazni. Milović je bil spomladi pravnomočno obsojen na leto in pol zapora ter 15 tisoč evrov denarne kazni zaradi pomoči pri zlorabi položaja v povezavi s 390 tisoč evrov vrednim slamnatim poslom med Slovenskimi železnicami – Železničarskim gradbenim podjetjem in podjetjem NB Inženiring. Takratni direktor NB Inženiringa Nihad Bešić je po obtožnici pridobil 383 tisoč evrov, preostanek pa Milović. Direktorja obeh podjetij sta na sojenju krivdo priznala, Milović pa se je izrekel za nedolžnega. Obsojeni je sicer zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni in za alternativno prestajanje kazenske sankcije, toda o prošnji za alternativno prestajanje kazni še ni bilo odločeno. Milović je od odstopa Tatjane Bobnar s čela notranjega ministrstva znan zlasti kot varnostni svetovalec premierja Roberta Goloba, ki je sicer sprva sodelovanje zanikal. 

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je dejala, da pri ravnanju veleposlanice v Prištini Mince Benedejčič, ki so jo zaposleni obtožili mobinga, ni bilo ugotovljenih večjih kršitev. Zaposleni na veleposlaništvu so ministrstvo za zunanje zadeve opozorili na pritiske, ki so jih doživljali več kot leto dni. Fajon je dejala, da ni prišlo do večjih nepravilnosti, napake so bile storjene zlasti v odnosu z zaposlenimi, zato je veleposlanico pozvala k izboljšanju odnosov. 

 

Vir fotografije: prilagojeno po videoteka državnega zbora

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj