Začenjamo z vestmi o poteku vojne v Ukrajini. Ruska kopenska ofenziva še poteka počasi, so pa ruske zračne sile ponovno močneje napadle ukrajinska letališča na zahodu države. Med njimi so tista v mestih Dnipro, Lutsk in Ivano-Frankovsk, ki so bila že napadena v prvih dneh vojne. V Kijevu pa pozorno spremljajo tudi srečanje voditeljev držav Evropske unije, ki včeraj in danes zasedajo v Versaillesu, kjer je bila ena glavnih tem prošnja Ukrajine za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Uniji. Predvsem zahodne države nad tem niso nič kaj  navdušene, tako da so voditelji sprejeli zgolj sklep, naj Evropska komisija oblikuje mnenje o ukrajinski prošnji, konkretnejših obljub pa niso dali.

Evropska centralna banka, krajše ECB, je sprejela novo strategijo monetarne politike. Medletna inflacija v evrskem območju je februarja dosegla 5,8 odstotka, kar je po mnenju predsednice ECB Christine Lagarde  predvsem posledica vse višjih cen energentov in hrane. Cene energentov so bile februarja glede na isti mesec lani višje za 31,7 odstotka. Ob dodatni negotovosti zaradi rusko-ukrajinske vojne se je ECB odločila za hitrejše zmanjševanje količine odkupa državnih obveznic od predvidenega. Do zadnje odločitve je centralna banka predvidevala odkup obveznic v vrednosti 40 milijard evrov [na mesec] do konca marca, v vrednosti 30 milijard evrov [na mesec] v tretjem četrtletju tega leta in v vrednosti 20 milijard [na mesec] v zadnjem četrtletju. Po novem pa bo banka prej začela zmanjševati količino odkupa obveznic: za 40 milijard evrov obveznic bo odkupila aprila, za 30 milijard maja in za 20 milijard junija. Nato pa bo program po besedah predsednice prilagajala sproti. Z marcem sicer centralna banka, kot predvideno, zaključuje izreden program odkupovanja obveznic za blaženje gospodarskih posledic pandemije. S temi ukrepi Evropska centralna banka poskuša omejiti inflacijo na dve odstotni točki do leta 2024.

V bližini Študentskega doma Stjepan Radić v zagrebški četrti Jarun je včeraj zvečer strmoglavil brezpilotni letalnik. Gre za model Tupolev 141 , dron sovjetske izdelave, ki ga uradno uporablja le ukrajinska vojska, a ni jasno, kdo ga je poslal. Z ukrajinskega ministrstva za obrambo so namreč zanikali, da je dron njihov, češ da imajo ukrajinski droni drugačne oznake. Dron je na Hrvaško priletel prek Madžarske, hrvaški mediji pa predvidevajo, da je bil napačno usmerjen in je letel proti zagrebški četrti Jarun namesto proti ukrajinski vasi Jarun, ki leži zahodno od mesta Žitomir.

Spodnji dom italijanskega parlamenta je sprejel zakon o prostovoljni smrti oziroma evtanaziji. To zakon opredeljuje kot »smrt z medicinsko pomočjo«, zato mora za postopek zaprositi zavestna in razsodna oseba. Pred začetkom postopka mora pacient podpisati obrazec ali skleniti notarsko overjen dogovor. Postopek lahko prekine kadarkoli, dovoljena je tudi raba videoposnetka, če sta pri odločitvi prisotni vsaj dve priči. Pri glasovanju so presenetili poslanci Berlusconijeve stranke Naprej Italija, ki so zakonu sicer ostro nasprotovali, a so ga na glasovanju podprli in tako prispevali odločilne glasove za njegovo sprejetje. Glasovanje o zakonu se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo v senatu. Polemika o evtanaziji se v Italiji vleče vsaj od leta 2019, ko je italijansko ustavno sodišče razsodilo, da prostovoljna evtanazija pod določenimi pogoji ni kriminalno dejanje. Razsodili pa so, da mora biti za evtanazijo zdravstveno stanje pacienta »v nepovratnem in izredno slabem stanju«. 

Ameriški senat je na sinočni seji sprejel nov proračun o financiranju delovanja vlade do 30. septembra. Proračun je vreden približno tisoč štiristo milijard evrov. Glavne točke proračuna so povezane s povečanjem odhodkov na področju socialne politike in vojske. Na področju socialne politike proračun predvideva sedemodstotno zvišanje na dobrih 660 milijard evrov. Vojski pa bo vlada namenila 710 milijard evrov, kar je skoraj 6 odstotkov več kot v prejšnjem proračunu. Poleg tega proračun namenja 13,6 milijarde evrov za pomoč Ukrajini in 4 milijarde evrov zvezi Nato za nabavo protiletalskih raketometov in strelnega orožja. Medtem pa je na drugi strani Tihega oceana sejo zaključil kitajski ljudski kongres, ki se je podobno kot njihovi ameriški kolegi odločil za dvig vojaškega proračuna, prav tako za sedem odstotkov. 

Urednica informativnega programa Televizije Slovenija Jadranka Rebernik je za vršilca dolžnosti urednika multimedijskega centra imenovala Igorja Pirkoviča. Kadrovsko menjavo so obsodili v uredništvu MMC in potezo označili za neprofesionalno, saj je bila sprejeta v naglici, ko je uredništvo zaradi dogajanja v Ukrajini in domači predvolilni tekmi pod ogromnim pritiskom. 

Kolektiv imenovanju Pirkoviča nasprotuje iz postopkovnih in vsebinskih razlogov. Postopkovni očitki so povezani z vprašanjem, ali lahko Pirkoviča imenuje Rebernik sama. Do nedavnega je bilo namreč uredništvo MMC podrejeno informativnim uredništvom televizije in radia, nato pa je direktor RTV Andrej Grah Whatmough spremenil akte in to uredništvo podredil zgolj urednici informativnega programa na televiziji. V zvezi s to spremembo trenutno poteka sodni spor. Vodstvo RTV imenovanje Pirkoviča utemeljuje s tem, da je z imenovanjem Jadranke Rebernik kot urednice informativnega programa televizije prekinjeno delovanje dosedanje urednice Kaje Jakopič kot odgovorne urednice in da zaradi tega za njeno razrešitev ni potreben poseben akt. Novemu vršilcu dolžnosti urednika MMC uredništvo očita neprimernost za opravljanje funkcije tudi zaradi vsebinske kritike, ki jo pojasni predstavnik kolektiva MMC Boris Vasev.

izjava

Kako se bo spoprijel z uporom uredništva, ki ga bo moral voditi, je za Radio Študent pojasnil Igor Pirkovič.

izjava

Koprski mestni svetnik, nekdanji župan Kopra in veleuspešni podjetnik Boris Popovič se vrača v državno politiko. Za vodenje volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami je odprl kar tri transakcijske račune, na Facebooku pa je povabil nove člane k pridružitvi Listi Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo.

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Beno, mentoriral je Martin.