Izraelska vojska je k operaciji napadov na palestinska begunska taborišča na Zahodnem bregu priključila tri dodatne enote, potem ko sta povečanje intenzivnosti napadov ukazala premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Izrael Kac. Ukaz je odgovor na bombni napad v bližini Tel Aviva, v katerem so ekplodirali trije prazni avtobusi. Policija trdi, da so bile bombe nastavljene še v dveh, vendar niso eksplodirale. Mestni prevoznik v Tel Avivu je po napadu ustavil ves avtobusni promet. Izraelska vlada je za napad takoj obtožila Palestnice. Ponoči je okupatorska vojska ustrelila petnajstletnika med napadom na vas Šabtin in ranila še tri druge Palestince v drugih krajih Zahodnega brega. V vasi Hirbet Jarza vzhodno od mesta Tubas je okupatorska vojska aretirala družino, vključno z dvema otrokoma. Izraelski naseljenci so pred tem vandalizirali arheološko najdišče v palestinskem mestu in krščanskem romarskem kraju Sebastija. Mesto je bilo prestolnica antičnega Samarijskega kraljestva, tamkajšnja mošeja pa je kraj domnevnega groba Janeza Krstnika. Okupatorska vojska racije begunskih taborišč in naselij na Zahodnem bregu izvaja od sredine januarja. V tem času je iz domov pregnala več kot 40 tisoč Palestincev, taborišče v mestu Tulkarm pa je skoraj popolnoma izpraznila. Poleg tega je vojska na cestah po Zahodnem bregu postavila dodatnih okrog 900 zapor.

Izraelska vojska medtem obtožuje odporniško gibanje Hamas, da ji je izročilo dve napačni trupli talcev in da s tem krši pogoje prekinitve ognja. Združeni narodi na čelu z generalnim sekretarjem Antóniom Guterresom kritizirajo Hamas zaradi »paradiranja« krst štirih talcev pred izročitvijo, kar je predstavljalo kršenje človeškega dostojanstva pokojnih. Izraelska vojska v Gazo vrača trupla ubitih Palestincev v vrečah za smeti.

Ameriška vojska je iz ameriškega gulaga v zalivu Guantánamo v ameriško vojaško bazo v Hondurasu transportirala 177 deportiranih venezuelskih migrantov. Iz Hondurasa je nato venezuelsko komercialno letalo odpeljalo migrante v Venezuelo. Po besedah tiskovnega predstavnika ameriškega ministra za domovinsko varnost se tako v Guantanamu ne nahaja noben migrant več. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dejal, da so transport organizirali na zahtevo njegove vlade in da je šlo za reševalno operacijo. Ameriška vojska je venezuelske migrante začela deportirati v Guantanamo v začetku meseca. Prejšnji teden je venezuelska vlada organizirala dva direktna leta iz Združenih držav v Venezuelo za skoraj 200 migrantov, katerih deportacijo je ukazala ameriška vlada.  

Indonezijska policija je aretirala Hasta Kristiyanta, voditelja opozicijske in največje parlamentarne stranke Indonezijska borbena demokratska stranka zaradi obtožbe podkupovanja in oviranja preiskave. Indonezijska protikorupcijska komisija obtožuje Kristiyanta, da je po parlamentarnih volitvah leta 2019 sodeloval pri podkupovanju člana volilne komisije. S tem je po obtožnici zagotovil poslanski sedež za člana Borbene demokratske stranke Haruna Masikuja [harúna masíkuja], ki je iz države pobegnil januarja naslednjega leta, potem ko je protikorupcijska komisija vložila obtožnico proti njemu. Poleg tega je Kristiyanto glede na obtožnico, vloženo pred dvema mesecema, poskušal ovirati preiskavo podkupovanja. V Indoneziji se medtem nadaljujejo protesti študentov zaradi krčenja proračuna za izobraževanje. Vlada predsednika Prabowa Subianta zmanjševanje financiranja šolstva pojasnjuje s preusmerjanjem sredstev v program brezplačnih obrokov za otroke in nosečnice.

Srbski delavci v šolstvu so organizirali protest pred stavbo ustavnega sodišča v Beogradu proti kolektivnim odpovedim in napovedali popolno prekinitev pouka za naslednji teden. Protest pred lokalno izpostavo javne Radiotelevizije Srbije, krajše RTS, so najavili študenti v Nišu. Študenti Tehniške fakultete Mihajlo Pupin v Zrenjaninu nadaljujejo protestni pohod v Vršac. Za danes je predvidena 40 kilometrska pot do Plandišta, končni cilj pa bodo predvidoma dosegli v nedeljo in podprli tamkajšnji protestni shod.

Opozicijska Slovenska demokratska stranka je začela zbiranje podpisov za razpis referenduma proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zbiranje bo potekalo do 26. marca, za razpis referenduma pa je potrebnih 40 tisoč podpisov. Poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Hoivik je ob začetku zbiranja podpisov dejal, da je dovolj nagrajevanja elite in da gre pri referendumski pobudi tudi za izraz nezadovoljstva z delom vlade na splošno.

Izjava

Ministrica za kulturo Asta Vrečko odgovarja, da je dodatke prvič dodelila vlada pod vodstvom SDS med leti 2004 in 2008, ko je bil minister za kulturo Vasko Simoniti, in še enkrat 13 let kasneje, ko je položaj ministra za kulturo Simoniti zasedal drugič.

Z vlade so sporočili, da je Slovenija pred slabima dvema tednoma s podpisom Končnega dogovora o poravnavi in Spremembe k Memorandumu o razumevanju dokončno odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer nemškega dobavitelja Artec GmbH. Skupni stroški nakupa in odškodnin po odstopu od pogodbe znašajo nekaj več kot štiri milijone evrov. Pogodbo o nakupu osemkolesnikov boxer je podpisal nekdanji obrambni minister Matej Tonin tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2022, odločitev o umiku od nakupa pa je septembra istega leta sprejela nova vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba. Namesto tega zdaj vlada kupuje 106 osemkolesnikov finskega orožarskega podjetja Patria za okrog 700 milijonov evrov. Pismo o nameri za nakup je obrambni minister Borut Sajovic skupaj s finskim obrambnim ministrom Anttijem Häkkänenom v Bruslju podpisal pred enim tednom.