V Kazahstanu so razmere še naprej napete. Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je varnostnim silam naročil, naj na protestnike streljajo brez opozorila, kar utemeljuje s protiteroristično politiko za vzpostavljanje reda v državi, v katero še naprej prihajajo tuji vojaki. Po ruskih padalcih naj bi v Kazahstan po neuradnih podatkih prišlo še 2500 pripadnikov Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti. To je varnostno zavezništvo pod vodstvom Rusije, ki ga poleg Kazahstana sestavljajo še Armenija, Belorusija, Kirgizija in Tadžikistan. Tokajev sicer trdi, da je ustavni red že skoraj v celoti vzpostavljen v vseh regijah države.

Najmnožičnejši protesti v tridesetletni zgodovini samostojnega Kazahstana trajajo že skoraj teden dni. Vzniknili so po podražitvi utekočinjenega plina, najpomembnejšega goriva za tamkajšnje prebivalce, katerih nezadovoljstvo je nato preraslo v vsesplošno nasprotovanje revščini, korupciji in neenakosti. Več o razlogih, ki so Kazahstance pognali na ulice, pove Clare Nuttall, urednica za področje Azije pri spletnem portalu bne IntelliNews.

Izjava

Več o situaciji v Kazahstanu v Kultivatorju ob 17. uri.

Rusija pa svojih vojakov ne pošilja le v Kazahstan. Malijska vojska je potrdila, da je Rusija v vojaško bazo v severnem mestu Timbuktu, od koder so se pred mesecem dni umaknili francoski vojaki, napotila svoje pripadnike, ki bodo tam opravljali naloge urjenja lokalnih enot. Gre za uradno potrditev napotitve, ki so jo zahodne države z nekdanjo kolonizatorko Francijo na čelu ostro kritizirale že pred tremi tedni, češ da gre za angažma družbe Wagner, ki s plačanci deluje na konfliktnih območjih v več afriških državah. Malijska vlada te navedbe zavrača, rekoč, da gre za bilateralen dogovor med državama, ki temelji na predhodnem sodelovanju na vojaškem področju, kot je bil denimo nakup štirih helikopterjev in drugega orožja oktobra lani.

Vse od leta 2012, ko so uporniški Tuaregi izvedli državni udar, severni Mali zaznamujejo spremenljive varnostne razmere. Določenih severnih predelov malijska vojska še danes ne obvladuje, saj so brezvladje izkoristile islamistične milice. Spopadi so se razširili tudi čez meje sosednjih držav, denimo Burkina Fasa in Nigra, in tako zamajali stabilnost celotne zahodnoafriške regije. Nedavni umik francoske vojske iz Timbuktuja, ki so ga njeni pripadniki leta 2013 pomagali zavzeti po spopadih z borci Al Kaide, se je sicer zgodil zaradi dveh dejavnikov. To sta načrtovano krčenje vojaške prisotnosti v zahodnem Sahelu in politična nestabilnost po dveh državnih udarih v zadnjih dveh letih.

Prihod ruskih plačancev, s katerim naj bi Moskva v Afriki poskušala ponovno pridobiti nekaj vpliva, izgubljenega po razpadu Sovjetske zveze, tako poslabšuje odnose med Francijo in Malijem, ki pa bi se lahko znašel v nesoglasju tudi z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav. Njen mediator, nekdanji nigerijski predsednik Goodluck Johnatan, vojaško vlado polkovnika Assimija Goite poziva, naj parlamentarne in predsedniške volitve v skladu z dano zavezo izvede naslednji mesec. Goitova vlada je Gospodarski skupnosti namreč podala predlog, naj volitve zamakne za najmanj šest mesecev in največ pet let. Organizacija se bo o predlogu – ta bo morebiti vključeval tudi sankcije – dokončno opredelila v nedeljo v ganski prestolnici Akra.

Kamboški premier Hun Sen je kot prvi tuji voditelj obiskal Mjanmar, odkar je tam vojska z državnim udarom prevzela oblast. Srečal se bo z vodjo vojaškega udara, Min Aung Hlaingom. Kamboški avtoritarni voditelj Hun Sen, ki državo vodi že 36 let, trenutno predseduje Zvezi držav jugovzhodne Azije, poznane pod kratico ASEAN. Obisk je povzročil precej nestrinjanja v ostalih članicah zveze, saj so te srečanje z Hlaingom še oktobra zavračale zaradi kršitve ene izmed petih točk skupnega dogovora o reševanju politične krize v Mjanmaru. Prihod Hun Sena so spremljali protesti v več delih Mjanmara. Protestniki so prepričani, da obisk tujih voditeljev le legitimira trenutni nedemokratični režim. Od vojaškega udara februarja lani sta se povečala število in intenziteta etničnih konfliktov. Zaradi vojaških letalskih napadov ob meji s Tajsko je Mjanmar zapustilo več tisoč ljudi. 

Kijevsko sodišče je nekdanjemu ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku zamrznilo premoženje. V okviru sodne preiskave so mu zasegli finančna sredstva, nepremičnine in lastniške deleže v podjetjih. Tožilstvo Porošenku očita, da je v času svojega mandata proruskim separatistom, ki nadzorujejo samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, pomagal pri prodaji premoga v Kijev. S tem naj bi zagrešil kaznivo dejanje izdaje države in pomagal pri delovanju terorističnih organizacij. Porošenkova stranka Evropska solidarnost je odločitev sodišča razglasila za nepošteno in zatrdila, da skušajo tako utišati opozicijo aktualnemu predsedniku Volodomirju Zelenskemu.

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja se je odločila za umik z belorusko-poljske meje. Odločitev so sprejeli po večkratni preprečitvi nudenja pomoči beguncem in migrantom na meji. Zdravniki brez meja so se tja odpravili oktobra in od takrat večkrat zaprosili za dostop do kriznega območja, da bi pomagali ljudem, ki tam živijo v izjemno nizkih temperaturah, a brez uspeha. Opozarjajo, da so razmere na meji nevzdržne in nehumane ter da imajo begunci pravico zaprositi za azil.

Francoski državni zbor je včeraj s prepričljivo večino potrdil nove ukrepe za spodbujanje cepljenja, ki jih je predlagal predsednik Emmanuel Macron. Za zakonski predlog je glasovalo 214 poslancev, 93 pa jih je bilo proti. Z novimi ukrepi vlada zaostruje predvsem pogoje za dostop do javnih ustanov, ki ga omejuje na cepljeno prebivalstvo. Izjema ostajajo zdravstvene storitve in otroci do 12. leta starosti. Če bo predlog naslednji teden potrdil še senat kot zgornji dom francoskega parlamenta, bo v veljavo predvidoma stopil sredi januarja. Ob sprejemanju predloga je javnost nekoliko razburila Macronova izjava, da želi z njim razjeziti – v dobesednem prevodu »razpizditi« – necepljene. Čeprav ga od volitev, na katerih se bo potegoval za drugi mandat, loči le nekaj mesecev, tako Macron zaostruje razmere na fronti zoper proticepilce. 

V novi zeleni stranki Vesna, katere kongres bo potekal 5. februarja, nasprotujejo vključitvi jedrske energije in zemeljskega plina v tako imenovano evropsko taksonomijo oziroma klasifikacijo trajnostnih dejavnosti, kar je predlagala Evropska komisija. Stališče stranke so predstavili na današnji tiskovni konferenci, ki je potekala na Trgu republike.

Izjava

Uroš Macerl, eden izmed predsednikov Vesne, je sicer dejal, da v stranki v principu ne nasprotujejo drugemu bloku nuklearke v Krškem, da pa se je treba o investiciji izreči na referendumu in obenem urediti tudi vprašanje radioaktivnih odpadkov.

Medtem je Jernej, to je infrastrukturni minister Vrtovec, na svoji tiskovni konferenci ob predstavitvi dosežkov predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije podprl vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v omenjeno evropsko taksonomijo. Dejal je, da je treba, če želita Slovenija in Evropska unija doseči preboj pri zelenem prehodu ob hkratni krepitvi energetske neodvisnosti, poleg spodbujanja rabe obnovljivih virov energije odpreti pot tudi jedrski energiji.

OFF sta pripravila vajenec Blaž in Fabjan.