Namesto oligarhov, monarh
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 5. novembra podpisal protioligarhični zakon. Prejšnji teden je vlada potrdila tudi načrt, ki v dvajsetih točkah navaja način implementacije zakona v praksi in s katerim naj bi se država znebila objema lovk oligarhov.
Parlament je zakon potrdil že konec septembra, a le za las – zanj je glasovalo 279 od 450 poslancev. Namen zakona naj bi bil omejevanje političnega vpliva tajkunov, kar bi izboljšalo tudi državno varnost. Politični boj je bil trd, vsaj predsednik Zelenski pa trdi, da nasprotniki zakona stojijo tudi za poskusom atentata na njegovega svetovalca Serhija Šefirja, do katerega je prišlo dan pred glasovanjem.
Ukrajina je med nekdanjimi sovjetskimi republikami tista država, v kateri so ultra bogati oligarhi verjetno najmočnejši, prav tako pa je država, v kateri se je v devetdesetih na hitro privatiziralo nekoč družbeno lastnino. Največkrat so svoje bogastvo zgradili na izkoriščanju in trgovanju z energenti, pozneje pa so si prisvojili tudi tiste družbe, ki jim niso zagotovile le bogastva, ampak tudi vpliv. Večinoma gre za medijske hiše in banke. Kako se je Ukrajina znašla v taki situaciji, pove urednik bne IntelliNewsa Ben Aris.
Politična moč se najbolj realno kaže v njihovem vplivu na ukrajinski parlament, vrhovni radi. Nadaljuje Aris.
S korupcijo se Ukrajina bori že od devetdesetih let, včasih na lastno pest, pogosteje pa na željo mednarodnih organizacij, kot je Mednarodni finančni sklad, ki pomoč pogosto pogojuje z doseganjem arbitrarno določenih standardov. Ni pa nujno vedno res, da se ta boj bije v dobro ljudi, mnogokrat gre namreč za bolj ali manj prikrite poskuse monopoliziranja moči v rokah ukrajinskega predsednika. Prva izmed takih velikopoteznih odločitev je bila lanska reforma sodišč, letos pa Zelenski moč odvzema oligarhom. Novinar Oleg Sukhov meni, da se za bojem proti oligarhom v resnici skriva načrt Zelenskega, da bi sam monopoliziral politično in ekonomsko moč v državi.
Za populistično fasado se je po mnenju Sukhovega odločil, da bi si zagotovil podporo na prihajajočih volitvah.
Ben Aris pojasni, da so se oligarhi proti reformam odzvali tako, da so izkoristili svoj vpliv v medijih, se pa ne strinja s Sukhovim, da je ponovna izvolitev Zelenskega ogrožena.
Na več frontah se kaže, da je boj z oligarhi zaostren. Na sceno stopa do sedaj v javnosti manj izpostavljen - najbogatejši Ukrajinec Rinat Akhmetov, ki ga je Zelenski obtožil tudi načrtovanja državnega udara. Razloge za situacijo podrobneje opiše Sukhov.
Zakon ponuja tri kriterije, na podlagi katerih bo lahko Državni varnostni in obrambni komite nekoga razglasil za oligarha. Kriteriji vključujejo količino imetja, aktivnost v političnem življenju, monopol v industrijah, še posebej energetiki, in obseg nadzora nad medijskimi hišami.
Pravni temelji registra oligarhov so precej trhli. Ustavnost registra je vsaj vprašljiva. Poleg tega so smernice, ki začnejo veljati maja 2022, primerno ohlapne, da lahko omogočajo subjektivno odločanje o oligarhičnem statusu posameznika, kar Zelenskemu omogoča ciljanje na tiste, ki mu stojijo na poti do absolutne moči. Sukhov.
Tisti, ki bi se kvalificirali za oligarhe, bi bili zavedeni v registru, ki bo morda na voljo tudi javnosti. Kakšne posledice bi to imelo, oriše Sukhov.
Nov zakon pa ne naslavlja sistemskih razlogov za perečo neenakost v Ukrajini in deluje bolj kot način obvladovanja medijskih vsebin. Zelenski ima ambicije po vladavini po vzoru Vladimirja Putina, torej da ukroti oligarhe in sam skoncentrira politično moč. Z eno potezo je tako pokazal volivcem, da se bori proti korupciji, in hkrati eliminiral še potencialne tekmece oziroma vsaj njihove financerje.
Dodaj komentar
Komentiraj