Kljub več kot prepričljivi zmagi Srbske napredne stranke predsednika države Aleksandra Vučića na nedeljskih parlamentarnih volitvah se bodo morali nekateri volivci prihodnjo sredo še enkrat odpraviti na volišča. Volilna komisija je namreč razveljavila volitve na 243-ih voliščih. Na približno polovici od teh volišč so volitve razveljavili, ker zapisnika ni podpisal niti en član volilnega odbora ali pa ker zaradi napak pri izračunu ni bilo mogoče potrditi izidov. Volitve na nekaj več kot 100 voliščih pa so razveljavili zato, ker je bilo v volilnih skrinjicah več glasov, kot je bilo na tem volilnem mestu prijavljenih volivcev.

Precej vprašanj pa se poraja tudi o sicer veljavnih rezultatih v mestu Vranje na jugu Srbije. V Vranju in okolici je namreč po pričakovanjih prepričljivo zmagala SNS, na tretje mesto pa se je na precejšnje presenečenje zavihtela Zveza vojvodinskih Madžarov, ki je dosegla nekaj več kot 1200 glasov. Kot je za časopis Slobodna Subotica povedal predsednik tamkajšnje volilne komisije Stojan Ilić, je na lokalnih volitvah, ki so potekale istočasno, lista Srpska desnica dosegla enako število glasov, na lističu pa je imela številko štiri - enako kot Zveza Madžarov na volilnem listku za republiško skupščino. Obe listi sta tako največ glasov dobili na volilnih mestih, kjer glasujejo pripadniki romske skupnosti. Hmmmmm. Kot poroča spletni portal Info Vranjske, so vladajoče stranke v Vranju ponujale do okoli 15 evrov v zameno za dokaz o glasovanju za njihove liste. 

Evropska komisija je najavila odprtje preiskave poslovanja nemške finančne družbe Wirecard, ki je včeraj zaprosila za začetek postopka insolventnosti. Propad Wirecarda je sprožila finačna revizija, ki je konec prejšnjega tedna razkrila, da je zmanjkal denar komitentov v višini skoraj dveh milijard evrov. Wirecard, ki je ponujal storitev elektronskih plačil, je bil najuspešnejši nemški start up in veliki up ne le nemškega, ampak v zadnjih nekaj letih tudi evropskega tehnološkega sektorja. Na frankfurtski borzi je bil Wirecard vreden več kot dve največji nemški banki, Deutsche Bank in Commerzbank, skupaj. Predvsem po zaslugi poročanja londonskega Financial Timesa se Wirecard v preteklih dveh letih ni mogel otresti obtožb o nepravilnostih v bilancah. Namen finančne revizije, ki je odkrila manjkajoči denar, je bil prav zavrnitev teh obtožb. Dejstvo, da nepravilnosti ni odkrila nemška agencija za nadzor nad finančnimi institucijami BaFin, odpira tudi vprašanja o učinkovitosti nemškega finančnega nadzora in prijateljskih odnosih med regulatorji in podjetji. Kot je povedal Valdis Dombrovskis, evropski komisar, odgovoren za finačni sektor, komisija razmišlja tudi o preiskavi ravnanja BaFina. Preiskavo regulacijske agencije, ki je bila sicer precej prijazna tudi do klasičnih nemških bank, je napovedal tudi nemški gospodarski minister Peter Altmaier. 

Ostajamo pri križih in težavah nemškega poslovnega sveta. Farmacevtski in agrokemijski velikan Bayer je pristal na plačilo približno deset milijard evrov izvensodnih poravnav v več kot sto tisoč tožbah pred ameriškimi sodišči zaradi domnevne rakotvornosti zatiralca plevela Roundup. Bayer se bo s tem izognil uradnemu priznanju krivde zaradi škodljivosti njihovega herbicida, odprti pa bodo ostali zgolj še trije sodni spori, med njimi tudi najodmevnejši v Kaliforniji, kjer je sodišče na prvi stopnji Bayerju že naložilo izplačilo odškodnin v vrednosti slabih dveh milijard. Roundup je eden najbolj razširjenih herbicidov, proizvaja pa ga ameriško podjetje Monsanto, ki ga je Bayer prevzel leta 2018 za več kot 50 milijard evrov. Vsebuje kemikalijo glifosat, ki jo uporabljajo tudi drugi proizvajalci herbicidov, proizvaja pa ga tudi tovarna Albaugh v Radečah. Stopnja rakotvornosti glifosata ostaja odprto znanstveno vprašanje, vse več držav pa se preventivno odloča za njegovo prepoved. V Sloveniji ga največ porabijo Slovenske železnice za zatiranje plevela ob tirih, na javnih površinah pa je njegova uporaba od lani prepovedana. Evropska unija je sicer nedavno podaljšala dovoljenje za uporabo te kemikalije v kmetijstvu za prihodnjih pet let. 

Enote iraške vojske so napadle bazo šiitske oborožene milice Kataib Hezbolah južno od prestolnice Bagdad. Gre za tisto oboroženo skupino, ki jo je na začetku leta napadala ameriška vojska, ko je tudi izvedla atentat na iranskega generala Kasema Sulejmanija. Povod za tokratno akcijo iraške vojske je bila domneva, da Kataib Hezbolah pripravlja napad na bazo ameriške vojske. Aretiranih je bilo tudi nekaj deset pripadnikov milice. Kataib Hezbolah je sicer del zavezništva oboroženih milic, ki jih sponzorira tudi iraška vlada in jih je uporabila tudi v boju proti Islamski državi. 

Izplačilo oziroma neizplačilo dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času razglašene epidemije covida-19 in izplačilo solidarnostne pomoči za javne uslužbence povzročata številne spore med vlado in sindikati, nazadnje med vlado in  predstavniki vojakov. V Sindikatu vojakov Slovenije napovedujejo sprožitev dveh kolektivnih sporov, prvega naslednji teden in sicer zaradi izplačila solidarnostne pomoči, mesec kasneje pa še zaradi izplačila dodatkov za rizično delo. Pojasnjuje predsednik sindikata Gvido Novak.

Izjava

Prvo tožbo bo sindikat vložil po 3. juliju, ko bodo izplačane junijske plače. Več o obeh spornih postavkah plač Novak.

Izjava