OFF (neo)kolonialnih predsednikov

Aktualno-politična novica
8. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

Stanovanjska kriza v Južni Afriki kot dokaz, da apartheid še živi.
 / 17. 8. 2016

Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Jacob Zuma, ki je državo vodil med letoma 2009 in 2018, je začel prestajati zaporno kazen zaradi nespoštovanja južnoafriškega pravnega sistema. 79-letni Zuma se ni odzval na sodni poziv na majsko zaslišanje pred preiskovalno komisijo prizivnega sodišča v svoji domači provinci KwaZulu-Natal na vzhodni obali države, zato ga je ustavno sodišče prejšnji teden obsodilo na petnajst mesecev zapora. Prizivno sodišče preučuje vrsto očitkov o korupciji v času njegovih dveh mandatov. Prihodnji ponedeljek bo ustavno sodišče sicer odločalo o Zumovi prošnji za razveljavitev zaporne kazni. Njegovi odvetniki namreč menijo, da bi lahko bivanje v zaporu zaradi slabega zdravstvenega stanja ogrozilo njegovo življenje, zato zahtevajo ponovno preučitev primera. Zumova obsodba je sploh prva obsodba katerega izmed nekdanjih južnoafriških predsednikov po odpravi apartheida.

Haiti, Port-au-Prince
Tegobe Haitija in vmešavanje ZDA
 / 28. 2. 2018

Po včerajšnjem atentatu na haitijskega predsednika Jovenela Moïseja je tamkajšnja policija včeraj zvečer ubila štiri osumljence, dva pa pridržala; njihova identiteta še ni znana. Napadalci so ranili predsednikovo soprogo Martine Moïse, njuna hčerka Jomarlie pa se je skrila v svoji spalnici. Po atentatu je na Haitiju zavladala zmeda, kdo bo nasledil Moïseja na čelu države. To vlogo je prevzel začasni premier Claude Joseph – tega bi moral naslediti Ariel Henry, ki je bil za mandatarja predlagan v ponedeljek, a v parlamentu ni bilo kvoruma, potrebnega za njegovo potrditev.

Konec septembra je Švedsko pretresel predlog spremembe kurikuluma pri predmetu zgodovine v osnovnih šolah
 / 22. 10. 2019

Švedski parlament je včeraj zvečer s 116 glasovi za, 173 proti in 60 vzdržanimi ponovno izvolil Stefana Löfvena na položaj predsednika vlade. Pred devetimi dnevi so poslanci Löfvenu izglasovali nezaupnico, nato pa se je ta odločil za odstop in ne za razpis predčasnih volitev. Steklo je iskanje novega premierja in kot najustreznejši kandidat se je znova izkazal prav 63-letni socialdemokrat, ki je na čelu vlade že od leta 2014. Vzrok za nedavno glasovanje o nezaupnici je bil spor vlade z Levo stranko, ki ni bila del vladajoče koalicije, a je v parlamentu podpirala manjšinsko vlado. Leva stranka je namreč nasprotovala predlagani reformi določanja cen najemnin za novogradnje. To so izkoristili skrajno desni Švedski demokrati, ki so vložili nezaupnico ter z glasovi poslancev Leve stranke uspeli. Na Švedskem premier sicer za potrditev ne potrebuje glasov večine poslancev – dovolj je že, da večina v 349-članskem parlamentu ne glasuje proti. Da bi imenovanje uspelo, so socialdemokrati sklenili dogovor o vzdržanosti poslancev desnosredinske Sredinske stranke in uspeli. Löfven bo svojo novo ministrsko ekipo predstavil jutri.

Poslanci EU povišali omejitve škodljivih plinov ob izgorevanju dizelskih motorjev
 / 4. 2. 2016

Evropska komisija je nemškima avtomobilskima velikanoma BMW-ju in Volkswagnu zaradi kršenja pravil konkurence z dogovarjanjem o tehnologiji za zmanjševanje izpustov za dizelska vozila naložila 375 in 500 milijonov evrov kazni. Komisija je na podlagi suma, da omejujejo konkurenco na področju tehnologije za zmanjševanje škodljivih izpustov, leta 2017 pod lupo vzela nemški znamki BMW in Daimler ter skupino Volkswagen, katere del sta tudi Audi in Porsche. Poročilo evropske komisarke za konkurenčnost Margrethe Vestager navaja, da so imela vsa podjetja tehnologijo za zmanjšanje škodljivih izpustov, a so kupcem vseeno omejevala dostop do okolju prijaznejših vozil. Kazen se nanaša na njihovo ravnanje med letoma 2009 in 2014, vpleteni pa so priznali kartelno dogovarjanje in se strinjali s poravnavo. Proizvajalec Daimler se je kazni izognil, ker je razkril obstoj kartela.

Fond dveh bilijonov evrov sredstev nemške zvezne vlade Spezialfond, ki je namenjen nemškim finančnim, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam, je naznanil, da bo od julija naprej institucijam dovoljeval rezervacijo do petine svojih sredstev v kriptovalutah. Nemški finančni regulator BaFin je vlagatelje ob tem pozval k previdnosti. Odločitev v nemškem digitalno usmerjenem finančnem sektorju sicer ni presenečenje. Prejšnji mesec je tako zvezna vlada podjetjem omogočila zavarovanje svojega dolga z uporabo verižne tehnologije blockchain.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je danes sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Tema pogovorov so bile naložbe v gospodarstvo in infrastrukturo ter izmenjava cepiv proti covidu-19. Vučić je na tiskovni konferenci takole izkazal vdanost Janševemu BMF-u.

Vučić voli Orbana

pepc
Madžarski zakon proti »LGBT propagandi«
 / 15. 6. 2021

Medtem so danes madžarske civilne organizacije organizirale proteste proti novemu zakonu o omejevanju dostopa do informacij o temah LGBTIQ, ki je v Evropski uniji sprožil val ogorčenja. Protestniki so bili kritični do premierja Viktorja Orbana, češ da državljanom odvzema pravice, medtem ko se skuša predstaviti kot borec za svobodo. Zaradi zakona je denimo televizija RTL Klub prekrila svoje plakate za priljubljeno serijo, v kateri nastopa tudi homoseksualen par. Na nalepki, s katero so prekrili plakate, piše, da jih skrbi, da zakon omejuje svobodo govora in diskriminira neheteroseksualne člane družbe.

O noveli zakona o nalezljivih boleznih
 / 14. 3. 2018

Državni zbor je včeraj zvečer s 44-imi glasovi za in 42-imi proti sprejel novelo Zakona o nalezljivih boleznih. Ta naj bi po navedbah vlade uresničevala ustavno odločbo iz maja, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Novela naj bi po mnenju predlagateljic zoževala polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov, medtem ko v opoziciji opozarjajo, da bodo vladna pooblastila preširoka, vendar s svojim amandmajem, ki bi slednja omejeval, niso uspeli. Novela zakona vladi nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, ter uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna ob pojavu že znanih, pa tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni. Novela med drugim omogoča prekrškovnim organom, pristojnim za vodenje prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ukrepov iz dela 39. člena zakona, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi.

Po tem, ko je državni zbor včeraj z 47-imi glasovi za, 8 proti - 27 poslancev se je glasovanja vzdržalo - potrdil interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu, vreden 243 milijonov evrov, sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije izrazili razočaranje, da ukrepi, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki dopolnil, niso bili vključeni. Zakon ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil zaradi odsotnosti z dela zaradi višje sile ter karantene delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge, ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev na kredite in subvencioniranja regresa za vse dejavnosti. Prav tako še vedno velja, da bodo podjetja morala vračati prejeto državno pomoč. GZS je ob tem izpostavil upanje, da bodo obveljala zagotovila državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca, tako da bodo do pomoči upravičene vse naštete dejavnosti ter tisti subjekti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija letos.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.