Zadnjič letos so se v Bruslju sestali voditelji evropskih držav. Evropski voditelji so upoštevajoč poročilo o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Minsku podaljšali gospodarske sankcije proti Rusiji za obdobje šestih mesecev. Mirovni sporazum z Ukrajino se namreč po mnenju evropskih voditeljev ne izpolnjuje. Govora je bilo tudi o izboljšanju odnosov med Ukrajino in Evropsko unijo. Edina članica EU, ki še ni ratificirala trgovinskega sporazuma z Ukrajino, je Nizozemska. Pred današnjim glasovanjem v Nizozemskem parlamentu so voditelji EU dodali zagotovilo Nizozemski, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v Evropski uniji. Podpora Nizozemske je ključna, saj brez njihove odobritve sporazum Ukrajincem ne zagotavlja pravice do bivanja ali dela v EU. Prav tako voditelji zagotavljajo, da države članice Ukrajini niso dolžne pomagati ne v denarnem ne v varnostnem smislu.

Okoljski odbor Evropskega parlamenta si je zastavil drznejši cilj glede zmanjševanja ogljikovih izpustov. Večje letno zmanjšanje emisij bodo dosegli z zmanjševanjem števila kuponov za onesnaževanje z ogljikovim dioksidom. Ponudba teh kuponov, izdanih podjetjem za izpust ogljikovega dioksida, je na trgu prevelika in zato dosegajo nizko ceno. Zato bodo iz trga umaknili 800 milijonov kuponov, letno pa bodo preklicali skoraj četrtino presežnih kuponov, kar je dvakrat več kot do zdaj. S tem želijo znižati skupno količino izpustov. A okoljevarstvena skupina Climate action network opozarja, da bodo za doseg ciljev Pariškega sporazuma potrebni še bolj ambiciozni ukrepi, saj naj bi po ocenah presežek kuponov do leta 2020 zrasel na 4,5 milijarde.

V Braziliji je začel veljati varčevalni ukrep, ki je za naslednjih dvajset let zamrznil višino javne porabe. Varčevanje je parlament vpisal v ustavo.  Amandma bo mogoče ponovno pregledati in spremeniti šele čez deset let. Ukrep za razliko od evropskih proračunskih pravil omejuje absolutno višino proračuna. Ta se bo sedaj povečeval zgolj v koraku z inflacijo. Sprejetje zakona je omogočila tudi odločitev ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden prekinila odstavitev predsednika senata, proti kateremu je bila vložena obtožnica zaradi korupcije. Ukrep je nepriljubljen pri 60 odstotkih Brazilcev. Več kot 10.000 ljudi je protestiralo pred kongresom, od koder so bili pregnani s slepimi naboji.

Spletno podjetje Facebook uvaja nov način nadzora nad širjenjem lažnih novic po njegovem socialnem omrežju. Pri nadzoru se bodo zanašali na druge uporabnike Facebooka, ki bodo lahko označili lažne novice. Tiste novice, ki bodo dobile veliko opozoril, bodo preverile medijske organizacije, kot je na primer Factcheck.org, ki se ukvarjajo z preverjanjem izjav javnih oseb. Novicam, ki jih bodo te organizacije označile za lažne, bo Facebook v svojih algoritmih za deljenje vsebin dal nižje prioritete in jih bo označil z opozorilom. Facebook je nedavno postal tarča številnih kritik, da je njegovo socialno omrežje omogočilo širjenje lažnih novic, ki so vplivale na potek ameriških volitev.

Vlada in sindikati javnega sektorja so sprejeli dogovor glede postopne odprave varčevalnih ukrepov. Dogovor bo veljal za leti 2017 in 2018. Dogovor predvideva izplačilo regresa v višini 1000 evrov za uslužbence do vključno 16. plačnega razreda in nekoliko manjše regrese za tiste do 50. plačnega razreda. Povečale se bodo tudi premije kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Plačne anomalije za najslabše plačane bodo začeli odpravljati maja prihodnje leto, za višje razrede pa julija. Konkretnosti glede nove razvrstitve v plačne razrede naj bi bile dogovorjene do takrat. Do konca leta 2018 pa ostajajo še omejitve pri izplačilih za delovno uspešnost in zamrznitev napredovanj. Dogovor je vreden predvidoma 56 milijonov evrov.

Vodja sindikata Pergam Jakob Počivavšek pojasnjuje, kateri so ključni ukrepi, ki so pripeljali do podpisa dogovora:

izjava: 

Dogovor vključuje tudi varovalke, ki preprečujejo, da bi Vlada enostransko, brez dogovora s sindikati sprejela napovedane spremembe Zakona o plačah javnih uslužbencev.

Državni zbor je potrdili predlog novele Zakona o lokalni samoupravi, ki občinskim volilcem omogoča predčasno odstavitev županov. Predlog je podprlo 45 poslancev SMC-ja, Desusa in Združene levice. O tej novosti bo prihodnji teden odločal še Državni svet. Ker imajo tam predstavniki občin večino, se zakonu obeta odložilni veto. Poleg tega so se poslanci odločili, da je predlog novele Zakona o občinskem redarstvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Če bo novela sprejeta, bodo redarji lahko uporabljali prisilna sredstva.

Največja kritika prihaja iz neparlamentarne Piratske stranke, ki je v Državni zbor vložila peticijo s 5000 glasovi proti širjenju redarskih pooblastil. Poslanci so potrdili tudi Zakon, s katerim so zagotavili pogoje za gradnjo tovarne Magna Steyr na ozemlju občine Hoče-Slivnica. Projekt ima močno podporo poslancev, predvsem zaradi potencialno tri tisoč novih delovnih mest. Kritike prihajajo predvsem s strani lokalnih kmetov. Zemljišča, na katerih bi se gradila nova tovarna, so namreč ocenjena kot najkakovostnejša kmetijska zemljišča v tej občini.

Predlog občinskega referenduma o postavitvi migrantskega centra v občini Črnomelj, za katerega je zahtevo vložila civilna iniciativa, je bil s strani občine zavrnjen. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je na novinarski konferenci poudarila, da je bila odločitev o gradnji migrantskega centra, ki jo je sprejela Vlada, občini podana informativno in posledično ne spreminja splošnega akta občine. Posledično so na občini mnenja, da odločanje o tej temi ni v pristojnosti občine ter zato o njej občinski svet ne bo odločal. Odločanje bo predano v pravno presojo in upravnemu sodišču.  

OFF sta pripravili vajenki Rina in Gea ter Gal.