Urugvaj je po Argentini kot druga južnoameriška država uzakonil istospolne zakonske zveze. Kljub nasprotovanju katoliške cerkve je takšen predlog po potrditvi v zgornjem domu parlamenta izglasovala še več kot dvotretjinska večina v spodnjem domu. Nova zakonodaja tudi dviguje zakonsko starost za legalno privolitev v spolne odnose na šestnajst let namesto dosedanjih dvanajst let za dekleta in štirinajst let za fante. V zadnjih nekaj letih je Urugvaj že dovolil istospolne partnerske zveze, posvojitve otrok s strani istospolnih parov in služenje istospolno usmerjenih v oboroženih silah.

V ameriškem senatu naj bi se ob morebitni zadostni politični podpori vendarle začela razprava o spremembah orožarske zakonodaje, od katere pa ne gre pričakovati večjih sprememb v smeri omejevanja dostopa do orožja. Edini večji premik v tej smeri bi bila potrditev kompromisnega predloga, ki sta ga pripravila demokrat Joe Manchin in republikanski senator Pat Toomey, po katerem morebitne kriminalne preteklosti kupcev orožja ne bi preverjali samo uradni trgovci z licenco, ampak bi se v osebno zgodovino kupcev poglobili tudi na orožarskih sejmih in v internetni prodaji. Trgovanje posameznikov je iz predloga izvzeto, tako da bi ti lahko svoj arzenal še vedno veselo ponujali komurkoli v zveznih državah, kjer je to dovoljeno, dovoljeno pa je skorajda povsod. Utopično je tudi pričakovanje, da bi bila dosežena prepoved polavtomatskega oziroma tako imenovanega napadalnega orožja, za kar so se zavzeli predsednik Barack Obama in nekateri aktivisti po nedavnih strelskih pohodih, saj orožarski lobi z grotesknim National Rifle Association na čelu ostaja premočan.

Prva javna razprava o vlogi mednarodnega sistema kazenskega prava v procesu sprave, ki jo je na sedežu Združenih narodov organiziral predsednik Generalne skupščine Združenih narodov Vuk Jeremić, se je sprevrgla v kritično obračunavanje z Mednarodnim sodiščem za zločine v nekdanji Jugoslaviji. Viri v Združenih narodih trdijo, da si je Jeremić, ki naj bi si menda želel predsedniški stolček Srbije ali pa položaj generalnega sekretarja Združenih narodov, razpravo zamislil po oprostilnih sodbah omenjenega sodišča za nesrbske obtožence, med njimi za hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača.

Prvi je tako dobil besedo srbski predsednik Tomislav Nikolič, ki je v štiridesetih minutah podal svojstveno in precej enostransko razumevanje konfliktov v nekdanji Jugoslaviji. Še pred nastopom Nikolića so varnostniki iz dvorane pregnali predstavnice mater iz Srebrenice, ki tudi niso smele spregovoriti na razpravi. To so sicer bojkotirale Združene države Amerike, Kanada in Jordanija, pa tudi predstavniki mednarodnih organizacij in sodišč. Besedo so si tako podajali večinoma predstavniki držav, ki imajo težave z mednarodnimi sodišči, res pa je, da bi se na zatožni klopi morali pojaviti tudi odgovorni iz nekaterih držav, ki so imeli veliko pripomb na tokratno enostransko in manipulativno vodeno razpravo.

Angleški Guardian se je dokopal do neobjavljenega poročila, iz katerega izhaja, da je egiptovska vojska sodelovala pri mučenjih in ubojih med osemnajstdnevno revolucijo leta 2011. Poročilo je sicer pripravil preiskovalni odbor, v katerem so bili tudi odvetniki, ki se ukvarjajo s področjem človekovih pravic, v začetku leta pa je bilo predloženo sedanjemu predsedniku Mohamedu Mursiju. Med revolucijo je vojska sicer razglasila svojo nevtralnost do vpletenih strani, iz pričevanj v poročilu pa izhaja, da je na kontrolnih točkah in na trgu Tahrir prijela več protestnikov, ki so bili pred zaprtjem v vojaških zaporih mučeni v stavbi nacionalnega muzeja. Za mnogimi med njimi se je izgubila vsaka sled ali pa je vojska neidentificirana trupla dostavila mrliškim oglednikom.

Skupina judovskih vernic se s konkretno akcijo bori za enakopravnost pri molitvi ob zidu objokovanja v Jeruzalemu. Ženske doslej zaradi teženja verskih ortodoksnežev niso smele moliti z molitvenim šalom in povzdignjenim glasom, saj naj bi bilo to zanje v nasprotju z moškimi neprimerno. Prav na omenjeni način pa je k zidu pristopila skupina aktivistk, ki se jih je oprijelo ime „Ženske zidu“, zaradi česar jih je bilo pet aretiranih. Poleg njih je bil pridržan tudi moški, ki je v gnevu zažgal njihove molitvenike. Pristojni, ki naj bi rešili omenjeni zaplet, predlagajo vzpostavitev območja ob zidu, kjer bi oba spola enakopravno klicala k Jahveju. Sedaj moški in ženske molijo ločeno na dveh odsekih zidu.

Finska vlada se je opravičila Vladimirju Putinu po medijski objavi senzacionalne novice, da je na policijskem seznamu oseb, povezanih s kriminalnimi dejavnostmi. V izogib diplomatskemu sporu med državama, ki sta v preteklosti bili tudi vojno, je bilo Putinovo ime nemudoma umaknjeno s tajnega seznama kriminalistične policije, na katerem naj bi se znašel zaradi povezanosti z največjim motorističnim klubom na svetu, ruskimi Nočnimi volkovi. Vodstvo policije je izjavilo, da je incident obžalovanja vreden in povsem nesprejemljiv, poleg tega pa omenjeni čeladarji menda sploh niso na omenjeni črni listi.

Na današnji okrogli mizi Trgovinske zbornice Slovenije z naslovom „Dvig DDV ne bo rešitev, temveč dodatno breme“ bodo v poslovni oazi Doma gospodarstva na Dimčevi 13 na to temo spregovorili ekonomist Igor Masten, generalni direktor Spar Slovenija Igor Mervič in direktor Bauhaus Slovenija Samo Kupljen. Igor Masten je ob tem izpostavil, da dvig DDV sicer je eden od možnih ukrepov, vendar ...

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Masten o ekonomski politiki trenutne vlade pove:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Za konec je Igor Masten pokomentiral še prvi uradni obisk premierke Alenke Bratušek v Bruslju.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Na seji državnozborskega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bila potrjena novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja postopni dvig mesečnega prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje za tiste zavarovance, ki zavarovanje vplačujejo prostovoljno. Po starem zakonu so ti zavarovanci vplačevali oseminpetdeset evrov, po pokojninski reformi pa kar sto šestinosemdeset evrov, zaradi česar je do prvega marca iz sistema izstopilo sedem tisoč sto sedemdeset ljudi. Pristojna ministrica Anja Kopač Mrak je tako napovedala, da se bodo lahko vsi dolgotrajno brezposelni, ki so pred začetkom veljave pokojninske reforme prostovoljno vplačevali obvezno pokojninsko zavarovanje, v 30 dneh po uveljavitvi novele ponovno vključili v zavarovanje, v 60 dneh pa bodo morali poplačati manjkajoče prispevke za nazaj. Tisti, ki so sprijaznjeni z usodo prispevke vztrajno vplačevali, pa bodo v tridesetih dneh po uveljavitvi novele prejeli povračilo preveč vplačanih prispevkov.

OFF sta pripravila Polona in Tadej.