V Boliviji so po letu dni prestavljanj le uspeli ponoviti predsedniške volitve. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo novi predsednik postal Luis Arce, nekdanji minister za gospodarstvo in član Gibanja za socializem - krajše MAS - stranke nekdanjega predsednika Eva Moralesa. Drugi krog volitev najverjetneje ne bo potreben, saj ima Arce po delnih izidih več kot 20-odstotno prednost pred Carlosom Meso, ki je bil na čelu države med letoma 2003 in 2005. Stranko MAS iz izgnanstva v Argentini še vedno vodi Evo Morales, ki je volitve lani oktobra sicer dobil v prvem krogu, a zaradi pritiska opozicije, protestnikov in vojske rezultatov niso priznali, Morales pa je bil primoran zapustiti državo. Prepovedana je bila tudi njegova kandidatura na ponovljenih volitvah. V tem času je državo začasno vodila Jeanine Anez, ki se je kandidaturi odpovedala, da bi se glasovi desnega pola združili za enim kandidatom. Hkrati so v Boliviji potekale tudi parlamentarne volitve - v obeh domovih kongresa bo MAS ostala največja stranka.

Predsedniške volitve so potekale tudi v Turški republiki Severni Ciper, ki jo kot samostojno državo priznava samo Turčija. Slavil je konservativni Ersin Tatar, ki je premagal dosedanjega predsednika Mustafo Akincija. Tatarja je javno podprl tudi turški predsednik Erdogan, rezultat pa ne prinaša optimizma tistim mednarodnim akterjem, ki se zavzemajo za združitev obeh delov Cipra in manjši vpliv Turčije na severni del Cipra. 

Iranu se v skladu z jedrskim dogovorom iz leta 2015 izteka 13-letni embargo Združenih narodov na uvoz ali izvoz konvencionalnega orožja. Od tega dogovora so pred dvema letoma pod Trumpovo vlado enostransko odstopile Združene države Amerike in Iranu tako naprtile dodatne sankcije. Po besedah ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea bodo sankcije čakale katerokoli državo, ki bi si po prekinitvi embarga drznila poslovati z Iranom, kljub temu da so vse preostale podpisnice sporazuma iz leta 2015 še vedno zavezane k spoštovanju tega dogovora. Poudaril je še, da bi prodaja orožja Iranu še vedno predstavljala kršitev resolucij Združenih narodov. Po drugi strani so na iranskem zunanjem ministrstvu izpostavili, da je Varnostni svet Združenih narodov avgusta zavrnil zahtevo ZDA, da bi embargo na orožje Iranu podaljšali za nedoločen čas. Pripravljenost sodelovanja z Iranom so pokazali tako v Rusiji kot na Kitajskem. 

Slovenija ni edina država, ki bo v letu pandemije okrepila investicije v vojaško opremo. Na Švedskem bodo namreč v parlamentu obravnavali in - glede na podporo tako koalicijskih kot opozicijskih strank - verjetno tudi sprejeli zakon, s katerim bodo do leta 2025 vojaški proračun povečali za 40 odstotkov. Po zakonskem predlogu se bo število vojaškega osebja potrojilo s 30 na 90 tisoč, modernizirala se bo oprema, pridobili pa bodo tudi peto podmornico. Povišanje vojaškega proračuna naj bi bilo predvsem odziv na grožnjo sosednje Rusije v Baltskem morju.

Slovenija

Po sestanku s strokovno skupino je predsednik vlade Janez Janša s tvitom sporočil, da se z današnjim dnem za naslednjih 30 dni za celotno Slovenijo razglaša epidemija. Temu je sledila izdaja sklepa o aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja, ki omogoča, da poleg zdravstvenih služb država uporabi tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč.

Na današnji tiskovni konferenci so vladni predstavniki oznanili naslednje ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Med njimi je najbolj radikalna prepoved gibanja na prostem, ki bo veljala med 21. in 6. uro. Vlada je odločitev sprejela zaradi informacij, da naj bi se okužbe v zadnjih tednih najbolj širile na zasebnih druženjih v nočnem času. V kolikor se prepoved sliši kot policijska ura, naj vas pomirimo - kot je razložil notranji minister Aleš Hojs - da ker pravno podlago postavlja Zakon o nalezljivih boleznih, temu ne moremo reči policijska ura, pač pa zgolj “omejitev gibanja”.

“Nepolicijska ura” bo veljala tudi v preostalih “oranžnih” regijah, ki so zadnjih nekaj dni še imele nekaj več svoboščin. Z razglasitvijo epidemije so tudi tam sedaj popolnoma prepovedani kakršnikoli zbiranja, shodi, poroke, verski obredi ter prehajanje regijskih mej. Če uporabimo stil vladnega govorca, sedaj iz Kopra ne morete več na obisk k prijatelju v Ljubljano. Med izjeme pri prehajanju regij prav tako ne spada več koriščenje rezervacij turističnih namestitev.

Na novinarski konferenci, ki jo je sklicala skupina reprezentativnih sindikalnih central, so sindikalisti pojasnili razloge, zakaj so v petek še drugič protestno zapustili sejo Ekonomskega socialnega sveta. Kot pojasni Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, končna vsebina petega protikoronskega zakona ni bila usklajena s socialnimi partnerji in nanjo Ekonomski socialni svet ni več imel vpliva.

Izjava

Predstavniki sindikatov so na konferenci izrazili svoje nezadovoljstvo s socialnim dialogom v državi. V oči bode nepripravljenost vlade, da bi se držala rešitev in členov, ki so jih predhodno izpogajali, ali nepripravljenost pristojnih ministrov, da bi spremembe sploh argumentirali. Opozarjajo tudi, da ni prišlo do nobenega usklajevanja glede predloga zakona o demografskem skladu.

V Trgovinski zbornici Slovenije so se odločili, da bodo vložili pobudo za ustavno presojo novele zakona o trgovini, ki po novem prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Po besedah predsednice Trgovinske zbornice Mariče Lah naj bi promet po njihovih ocenah upadel vsaj za 10 odstotkov, s tem pa vztrajajo pri oceni, da bi zaradi nedeljskega zaprtja lahko delo izgubilo do 12 tisoč zaposlenih. Spomnimo, da trgovski sindikati sicer redno opozarjajo, da zaposlenih v trgovini že tako ali tako primanjkuje.

Ministrstvo za kulturo je najemnikom prostorov na Metelkovi 6 poslalo odpovedi najemnih pogodb. Na tem naslovu ima prostore več nevladnih organizacij, med drugim Pravno-informacijski center, Mirovni inštitut in Zavod Maska. Govori Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS.

Izjava