OFF Norveške

OFF Norveške

Aktualno-politična novica
30. 12. 2015 - 15.00
 / OFF

Norveška vlada je predlagala novo azilno zakonodajo, s katero želi omejiti tok migrantov v državo pod pretvezo, da želi preprečiti padanje standarda tam že bivajočim azilantom. Norveška bo pričela z zavračanjem beguncev in migrantov brez vize za šengensko območje ter omejila pravico za združevanje družin. Po novem bo moral priseljenec aktivno delovati v državi vsaj štiri leta, preden se mu bodo lahko pridružili preostali ožji družinski člani. Podobna omejitev je v veljavi že na Danskem, kjer mora priseljenec živeti vsaj tri leta, preden mu pripada pravica do združitve družine. Največ beguncev v Norveško vstopi preko Švedske, zato je Norveška uvedla poostren nadzor mejnih prehodov. Nova zakonodaja omejuje socialne dodatke za begunce, saj menijo, da slednji v državo prihajajo zaradi ekonomskih ugodnosti.

 

Norvežani bodo v naslednjih dneh sodelovali pri premiku šestdesetih ton surovega urana iz Kazakhstana v Iran. Medtem je del iranskega obogatenega urana že na poti proti Rusiji, kar je del dogovora med Iranom in mednarodno skupnostjo. Norveški zunanji minister, Børge Brende, je dejal, da jim je bila ta naloga dodeljena zaradi zaupanja Mednarodne jedrske agencije ter dobrega poznavanja tega teritorija. Spomnimo julija letos je bil na Dunaju podpisan sporazum med Iranom, Rusijo, ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Kitajsko o iranskem jedrskem programu, na katerem so se sile dogovorile, da bo Iran predal svoj obogateni uran tretjim državam, v zameno pa bo dobil surovi uran, ki ga bo lahko uporabljal za svojo energetsko neodvisnost. Iran se je namreč zavezal k miroljubni uporabi jedrske energije.

 

Skoraj sveža poljska desničarska vlada nadaljuje reformatorsko pot, tokrat pri medijih. Z novim zakonom bi direktorja poljskega radia in televizije nadomestili s tričlanskim svetom, ki bi ga imenoval in razrešil minister za finance. Po mnenju vlade je namreč nesprejemljivo, da je v demokratičnem okolju s strani državnih medijev kritizirano le delovanje vlade. Prav tako naj v medijih trenutno ne bi bili predstavljeni in zastopani interesi širše javnosti, ki se po mnenju vladajoče stranke Zakon in pravičnost oklepa tradicionalnih vrednot.  S tem je pokazala velik interes, da bi “popravila” poljsko družbo, ki naj bi bila zadnjih osem let pod vplivom sredinskih in liberalnih političnih strank.

 

V Srednjeafriški republiki se bo na volitvah za predsedniško mesto potegovalo 30 kandidatov. Predsednik bo zamenjal tehnično vlado, ki od januarja 2014 vodi državo z nizko podporo. Gre za prve volitve po tem, ko je večinsko muslimanska uporniška koalicija Seleka leta 2013 odstavila samodržca Francoisa Boziza in državo pahnila v stanje medetničnih in medverskih konfliktov. Slednji so v kombinaciji s slabim ekonomskih stanjem pripeljali do množičnega izseljevanja.  Za udeležbo na volitvah je potrebna registacija, na njih pa bo lahko sodelovalo 1,8 milijona volilnih upravičencev. Skoraj pol milijona beguncev, pretežno muslimanske veroizpovedi,  ki živijo na območju sosednjih držav, je imelo pri registraciji številne težave, zato je volilno pravico pridobilo le 26 odstotkov izseljencev.

 

Na praznik demokracije se pripravljajo tudi državljani sosednje države Čad. Sredi decembra se je namreč zaključila registracija volilnih upravičencev, ki naj bi predhodno preprečila zlorabe tekom predsedniških volitev, ki bodo potekale naslednje leto. Opozicijski vodja Saleh Kebzabo negoduje, saj naj bi registracijo kazila možnost prijave beguncev in manjšin v volini register. Po njegovem mnenju je vladajoča stranka pokazala pomanjkanje patriotizma in nacionalizma, s tem ko je v proces vključila azilante.

 

Hrvaška vlada v odhodu želi mandat končati s socialističnim priokusom. Na zadnji letošnji seji je sprejela uredbo o dvigu minimalne plače, ki predvideva dvig z obstoječih 410 evrov bruto na 422 evrov bruto. Vlada utemeljuje potezo na gospodarski rasti in manku usklajevanja minimalne plače v preteklosti. Nad dvigom pa negodujejo socialni partnerji in bodoči vladajoči. Vsi iz znanih in predvidljivih razlogov.

 

Na poslovilno zabavo pa jutri vabi tržaški klub in socialni center Etnoblog. Slednji bo po enajstih letih nehal delovati. Uradni razlogi ter kdo bo zapolnil njihovo strukturno pozicijo v Trstu pa ni znano.

 

Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon je na novinarski konferenci predstavila poziv Uradu za mladino za redno posvetovanje s predstavniki potencialnih prijaviteljev na javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela pred objavo le-tega. Izdatno elaborira Marko Brecelj, umetnik in borec.

Izjava

 

Off je pripravila vajenka Barbara, pod prste ji je gledal Zupan.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.