Največja tajska opozicijska stranka Premik naprej bo odslej delovala pod imenom Ljudska stranka, njeno vodenje pa prevzema nekdanji tehnološki podjetnik in poslanec Natanpon Ruenpanjavu. Stranka je na volitvah maja lani prejela največ glasov, vendar zaradi nasprotovanja senata, večinsko imenovanega s strani vojske, ni uspela sestaviti vlade. Stranko je v preobrazbo prisilila odločitev ustavnega sodišča, ki je stranko razpustilo zaradi kršenja ustave. Stranka je v predvolilni kampanji namreč obljubljala reformo zakona o razžalitvi in obrekovanju monarhije. Slednji velja za enega najstriktnejših na svetu, v primeru kršitev so predvidene kazni do petnajst let zapora. Ustavno sodišče je strankinemu sedaj že nekdanjemu voditelju Pitu Limdžarunretu in izvršilnemu odboru prepovedalo politično delovanje za nadaljnjih deset let. To pa ni prva korenita preobrazba te opozicijske stranke. Stranki, ustanovljeni v letu 2018, je ustavno sodišče prvič prepovedalo delovanje leta 2020. Na takratnih volitvah naj bi kršila del volilne zakonodaje, ki se nanaša na financiranje strank med volilno kampanjo.

Filipinsko sodišče je odredilo obnovitev licence novičarskega portala, ki ga je ustanovila nobelova nagrajenka Maria Ressa, glasna nasprotnica nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja. Spletna stran je bila v času Dutertejeve vladavine večkrat pod drobnogledom zaradi prejemanja finančnih sredstev tujih investitorjev, kar je v nasprotju s filipinsko ustavo. Ta predvideva, da lahko medije financirajo zgolj posamezniki filipinskega porekla oziroma entitet pod nadzorom Filipinov. Primer je prišel na sodišče leta 2015 po razkritju investicij s strani ameriškega vira. Šlo je za omrežje Omidyar, ki ga je ustanovil in kar po sebi poimenoval ustanovitelj ameriškega Ebaya  Pierre Omidyar.

Novo prehodno vlado v Bangladešu bosta poleg predstavnikov civilne družbe sestavljala tudi glavna organizatorja študentskih protestov. Dogovor o sestavi vladnega kabineta je bil sprejet med vojsko, predstavniki civilne sfere in študentskega gibanja. Ob oblikovanju nove vlade je kot njen predsednik uradno zaprisegel nobelovec Muhamad Junus. Oblikovanje prehodne vlade sledi večtedenskim protestom pod vodstvom študentov, ki so privedli do odstopa dolgoletne premierke Šejk Hasine, ki je že pobegnila v Indijo. Glavna naloga novoimenovanega predsednika Junusa bo vzpostaviti mir pred prihajajočimi volitvami. 

Izraelsko zunanje ministrstvo je osmim norveškim diplomatom preklicalo diplomatski status na ozemlju okupirane Palestine. Odločitev je ministrstvo posredovalo norveškemu ambasadorju v Jeruzalemu. Po zatrjevanju pristojnega ministra Izraela Kaca je poteza odgovor na norveško priznanje Palestine. Norveška se je za ta korak skupaj z Irsko in Španijo odločila maja. Poleg tega je izraelska vlada odločitev domnevno sprejela tudi zaradi norveške podpore pozivu tožilca Karima Khana, ki je na mednarodno kazensko sodišče naslovil zahtevek za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Yoava Gallanta. 

Kenijska policija se je nad protestnike, ki so s protestnim shodom v glavnem mestu Nairobi zahtevali odstop predsednika Williama Ruta, spravila s solzivcem. Na protestu, ki je sledil zaprisegi novega Rutovega kabineta, je policija pridržala več deset protestnikov, zaradi shoda pa je bil ohromljen tudi javni promet. Množični protesti pod vodstvom nezadovoljnih študentov so se pričeli v sredini junija, kot odziv na sporno davčno reformo. Predsednik Ruto je kot odziv na proteste razpustil vladni kabinet in vanj imenoval številne predstavnike opozicije, vendar to ni zadovoljilo protestnikov, ki zahtevajo predsednikov odstop. Od junijskega pričetka demonstracij je po poročanju kenijskega nacionalnega odbora za človekove pravice umrlo že več kot petdeset protestnikov.

Poslanci katalonskega parlamenta so za novega predsednika regionalne vlade izvolili predstavnika socialistov Salvadora Illo. Poslanci so Illo izvolili s tesno večino, zanj je glasovalo 68 poslancev v 135-mestnem parlamentu. Illa je, podobno kot predsednik španske vlade in strankarski kompanjon Pedro Sanchez, za izvolitev potreboval podporo separatističnih strank. Illo je tako podprla stranka Republikanska levica, medtem ko so ostale separatistične stranke glasovale proti. Med njimi tudi stranka Skupaj za Katalonijo, nekdanjega predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta, ki se je nekaj ur pred ustanovno sejo parlamenta prvič po sedmih letih izgnanstva, ki ga preživlja v Belgiji, vrnil v Katalonijo. Puigdemont je po govoru pred svojimi privrženci v središču Barcelone skrivnostno izginil, po besedah njegovega odvetnika pa je že zapustil državo. Z Illino izvolitvijo se je končalo več kot desetletno obdobje vladanja separatističnih strank, ki na majskih regionalnih volitvah skupaj niso uspele zbrati večine. 

Vsesrbskim protestom proti izkopavanju litija so se pridružili prebivalci Gornjega Milanovca, Subotice, Smederevske Palanke, Kruševca in Zaječara. Lokalno prebivalstvo protestira proti avstralsko-britanskemu podjetju Rio Tinto, ki želi v dolini Jadar v zahodni Srbiji odpreti rudnik litija. Lokalci protestirajo tudi proti geološkim raziskavam v bližini lastnih krajev. Eden izmed govorcev v Gornjem Milanovcu je bil tudi aktivist in novinar Ivan Bjelić, ki ga je policija kmalu po končanem protestu priprla. To so po njegovih besedah storili zaradi objave na Instagramu pred mesecem dni. V objavi je Bjelić po svojih besedah sledilce zgolj obvestil o odločitvi ustavnega sodišča, v kateri so sodniki razveljavili vladino odločitev o ukinitvi projekta Jadar. Policisti pa so to razumeli drugače in Bjelića obvestili, da je proti njemu sprožena preiskava zaradi rušenja ustavne ureditve. Protesti, ki počasi dobivajo obris vsenarodnih vstaj, so se do sedaj odvili v skoraj 40 krajih. Bolj podrobno o protestih jutri v Balkanekspresu ob 15.00. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Petar.