OFF novega Auschwitza
Izraelsko ministrstvo za obrambo je med vikendom objavilo načrt za postavitev koncentracijskega taborišča v Rafi, ki ga sami imenujejo »humanitarno mesto« in kamor bi med naslednjo potencialno prekinitvijo ognja predvidoma zaprli 600 tisoč Palestincev, trenutno nastanjenih v Al Mavasiju v osrednji Gazi. Minister Izrael Kac je napovedal, da bi kasneje tja izgnali celotno prebivalstvo Gaze [po oceni izraelske vojske je trenutno število prebivalcev Gaze okrog 2.000.000 (konec leta 2022 cca. 2.375.000 po podatkih notranjega ministrstva v Gazi), skupno število zaprtih v Auschwitz med 1940 in 1945 je bilo 1.300.000]. Po poročanju Al Džazire je pred napovedjo izraelska vojska pospešila rušenje okupirane Rafe in od začetka aprila do začetka tega meseca porušila skoraj 13 tisoč stavb.
Izraelska genocidna vojska je med bombardiranjem Gaze od jutra ubila vsaj 28 Palestincev. Po lastnih navedbah izraelske vojske so izvedli sto bombnih napadov na Gazo. Kopenska vojska je vdrla na območje zahodno od Han Junisa, topništvo pa obstreljuje vzhodne dele mesta Gaza. Izraelski vojaki trenutno izvajajo rušilno akcijo v stanovanjskem naselju Saudi na zahodu mesta Rafa na južnem robu enklave. Med vikendom je izraelska vojska skupno ubila okrog 200 ljudi, največji delež v mestu Gaza na severu enklave, vojska pa je med drugim bombardirala tudi območje Han Junisa in begunsko taborišče Nusejrat. V Jeruzalemu so izraelski naseljenci pod policijsko zaščito ponovno vdrli v mošejo Al Aksa.
Aktivistična organizacija Freedom Flotilla Coalition v Gazo ponovno pošilja ladjo s humanitarno pomočjo. Na ladjo z imenom Handala in otovorjeno s hrano ter zdravili se je vkrcalo 15 aktivistov, med postankom v Gallipoliju v Apuliji pa se jim bosta predvidoma pridružila še dva člana francoske levičarske stranke Nepokorna Francija. Prvič so aktivisti poskušali po morju doseči Gazo v začetku maja, ko so pri Malti njihovo ladjo napadli izraelski droni. Prejšnji mesec je v Gazo odplula ladja Madleen, ki jo je izraelska mornarica prestregla v mednarodnih vodah.
V Združenem kraljestvu je včeraj policija aretirala več kot 70 ljudi, ki so sodelovali na protestih proti prepovedi aktivistične organizacije Palestine Action. Od tega je policija zaradi izkazovanja podpore prepovedani organizaciji 41 protestnikov aretirala v Londonu. Večji protesti so potekali še v Manchestru, Cardiffu in Derryju. V soboto je policija v Londonu aretirala 29 ljudi, ki so protestirali pred parlamentom. Parlament je organizacijo uvrstil na seznam terorističnih organizacij, potem ko so aktivisti vdrli v vojaško letalsko bazo in z rdečo barvo posprejali dve letali za polnjenje goriva med letom. Tovrstna letala Združeno kraljestvo dobavlja izraelski vojski. Za izražanje podpore skupinam na seznamu terorističnih organizacij, kot sta Islamska država in Palestine Action, je v Združenem kraljestvu zagrožena kazen do 14 let zapora.
V mestu Suvajda na jugu Sirije je potekal spopad med Druzi in Beduini. Sirsko ministrstvo za notranje zadeve poroča, da je bilo v spopadih skupno ubitih več kot 30 ljudi in ranjenih okrog sto, ter napoveduje policijsko intervencijo v regiji, pri kateri bo sodelovala vojska. Med ubitimi je vsaj 17 Druzov in vsaj štirje Beduini. Spopade je sprožilo medsebojno ugrabljanje pripadnikov obeh skupnosti. Po trditvah prebivalcev so oborožene beduinske skupine napadle tudi vasi v predmestju. Druzi predstavljajo večino prebivalstva Suvajde.
Francoska in novokaledonska teritorialna vlada sta sprejeli sporazum, ki razglaša francosko pacifiško kolonijo Novo Kaledonijo za zvezno državo. Sporazum uvaja novokaledonsko državljanstvo, ki ga bo mogoče kombinirati s francoskim. Natančnejša opredelitev stopnje samostojnosti glede zunanje politike, sodstva in policije ostaja nedorečena. Francoska vlada načrtuje organizacijo referenduma v teritoriju za potrditev sporazuma, ki francoski koloniji podeljuje večjo avtonomijo. Sporazum sta vladi sklenili dobro leto po protestih v Novi Kaledoniji proti predlogu francoske vlade za podelitev volilne pravice na teritorialnih volitvah francoskim naseljencem. Zadnji referendum o neodvisnosti je potekal leta 2021, vendar so ga independistične stranke bojkotirale.
Južnokorejski študenti medicine in specializanti so prekinili eno leto in pol dolgo stavko proti povečanju vpisnih mest na medicinske fakultete. Vlada nekdanjega predsednika Yun Seokyeola je v začetku lanskega leta predlagala dvig kvote z okrog 3000 na 5000 novovpisanih študentov z namenom reševanja kadrovske stiske v zdravstvu. V odziv na predlog je več kot 13 tisoč študentov medicine, kar je več kot polovica vseh v državi, pod vodstvom Združenja zdravnikov Koreje februarja lani začelo bojkotirati predavanja in prakso z argumentom, da bo dvig kvote znižal kakovost izobraževanja. Zaradi stavke so univerze izključile 46 študentov. Nekdanji predsednik Yun je študentom in specializantom ukazal vrnitev na delo med svojim decembrskim poskusom državnega udara. Številčno razmerje med zdravniki in pacienti v Južni Koreji je 2,6 zdravnika na tisoč pacientov. Ob tem so južnokorejski zdravniki med najbolje plačanimi na svetu s povprečnim letnim zaslužkom okrog 160 tisoč evrov po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Krajani občine Kostel so ponovno protestirali zaradi zaprtja Petrolove črpalke na Petrini. Protesta se je udeležilo približno sto krajanov. Petrol je bencinske servise v Petrini, Solčavi, Črnem Vrhu nad Idrijo in Podkorenu zaprl 23. junija, potem ko je vlada sprejela uredbo, s katero je regulacijo cen naftnih derivatov podaljšala in jo dodatno razširila še na avtoceste. V Petrolovi poslovalnici na Petrini se nahajajo tudi pošta, banka in bankomat, druga najbližja bencinska črpalka pa se nahaja 30 kilometrov stran v Kočevju.
Gibanje Svoboda je vložilo predlog za razveljavitev sklepa o posvetovalnem referendumu o obrambnih izdatkih. Premier Robert Golob je predlog pospremil s pojasnilom, da se je posvetoval z ustavnimi pravniki in da so ugotovili, da je prejšnji teden potrjeno referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče. Posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih je po vrhu Nata predlagala stranka Levica, parlament pa ga je potrdil prejšnji teden. Referendumsko vprašanje se sicer ne nanaša na povečanje vojaškega proračuna na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jih po vrhu pakta zahteva Nato, ampak na resolucijo slovenske vlade o treh odstotkih do leta 2030. Na predlog Levice se je premier Golob odzval s predlogom posvetovalnega referenduma o izstopu iz Nata, češ da je Slovenija lahko ali v zavezništvu in izpolnjuje pogoje ali izstopi.
Dodaj komentar
Komentiraj