Poljski parlament je v prvem branju potrdil zaostritev zakonodajne pravice do umetne prekinitve nosečnosti v primeru deformiranega zarodka, ki je bila že do sedaj le ena od treh možnosti za abortus. Poljska je v zadnjem času sicer precej fertilna s takšnimi pobudami. Parlament je prav tako kot v primeru prepovedi splava v prvem branju potrdil osnutek zakona, ki predvideva zaporno kazen do treh let za tiste, ki kot vzgojitelji, negovalci ali učitelji pred mladoletnimi osebami »propagirajo ali hvalijo spolne odnose ali druga spolna dejanja«. Podrobneje o zaostritvi abortivne zakonodaje na Poljskem v včerajšnjem OFFsajdu, ki ga najdete na naši spletni strani.

Ukrajinska vlada je sporočila, da so izvedli izmenjavo devetih Ukrajincev za »okoli« deset proruskih upornikov na vzhodu države. Gre za prvo letošnjo izmenjavo upornikov, največja izmenjava doslej pa se je zgodila decembra, ko so izmenjali skoraj 200 ljudi. Sedem let po začetku konflikta ta bolj ali manj miruje, dialog med Ukrajino, Rusijo in Nemčijo ter Francijo kot posrednicama pa se dogaja zgolj na operativni ravni, o kakršnikoli politični rešitvi še ni govora.

Vladna bolnišnica v Ahmedabadu, glavnem mestu indijske zvezne države Gudžarat, izvaja segregacijo med muslimanskimi in hindujskimi pacienti, okuženimi s covid-19. Vodstvo bolnišnice je po poizvedovanju medijev večkrat spremenilo uradno zgodbo, v enem od odgovorov pa je zapisalo, da je ukaz za oddelke, ločene po veroizpovedi, prišel »od zgoraj« in da se je premestitev zgodila za zagotovitev udobja obeh verskih skupnosti. Glede na to, da omenjeno zvezno državo vodi vladajoča hindujska nacionalistična stranka Bharatiya Janata Party  [bAratija džAnata pArti], bomo verjeli tej razlagi. Stranka, ki ji pripada tudi premier Narendra Modi, namreč vse bolj goreče zagovarja - in kot kaže, tudi v praksi uveljavlja - hindujski nacionalizem. V tej vladajoči ideologiji pa so muslimani tako rekoč drugorazredni.

Članice Evropske unije so skupaj z Evropsko komisijo pripravile smernice glede aplikacij za sledenje stikom v času pandemije. Smernice pravijo, da se aplikacije lahko uporablja le ob privolitvi uporabnika, konzumirane so lahko le določen čas, obenem pa mora biti ob uporabi zagotovljena kibernetska varnost. Aplikacije, ki naj bi delovale prek tehnologije Bluetooth, naj bi nerazkrivajoč identiteto okuženega, uporabnike opozarjale, da so bili v stiku z okuženim, aplikacije pa bi delovale tudi čezmejno. Pooblastila za uporabo aplikacije se tako selijo na javne zdravstvene oblasti, ki bodo do konca meseca ocenile učinkovitost teh aplikacij.

Brigadir Robert Glavaš je še uradno postal novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske po tem, ko je službo dober mesec opravljal kot vršilec dolžnosti. Funkcijo prvega vojaka je namreč prevzel že po prvi seji nove vlade, ko je ta razrešila načelnico Alenko Ermenc, Glavaš pa je bil njen namestnik. Postopki za povišanje Glavaša v čin generalmajorja so že stekli. Novico o imenovanju Glavaša je potrdil minister za obrambo Matej Tonin in dodal, da vojsko v bližnji prihodnosti čakajo številni izzivi, ki bodo jasnejši po objavi ocene pripravljenosti Slovenske vojske za prihodnje leto, ki jo pripravi predsednik Republike Slovenije kot vrhovni poveljnik. Ocena pripravljenosti vojske za vojne razmere je sicer že nekaj let cvek, lanska ocena za delovanje vojske v miru pa je zadostna.

Je pa vlada našla čas še za zamenjavo treh od štirih vladnih predstavnikov v nadzornem svetu Radiotelevizije Slovenija. Tako so Matjaža Medveda, Ireno Ostrouško in Petro Majer zamenjali trije fantje, simpatizerji SDS-a, in sicer Borut Rončević, Anton Tomažič in Drago Zadergal. V nadzornem svetu sicer sedi 11 ljudi, poleg vlade pa imajo svoje predstavnike še državni zbor in zaposleni.

Nevladna organizacija Amnesty International je v poročilu o človekovih pravicah v Evropi in Srednji Aziji za leto 2019 prišla do že znanega sklepa, da Slovenija ne spoštuje in ščiti pravic migrantov in izvaja pushbacke na Hrvaško. Obenem poročilo zdaj že nekdanjo Šarčevo vlado bremeni zavračanja dostopa javnosti do uradnih informacij v zvezi s policijskimi postopki in razmerami na slovensko-hrvaški meji. Poleg migrantske problematike pa je Amnesty International Slovenijo opozoril tudi na neskladno opredelitev posilstva, neustrezno oskrbo starejših in, kot je že navada, neustrezno skrb za romsko manjšino.

Sindikat VIR Prodnik, ki je eden izmed dveh sindikatov v Javnem komunalnem podjetju Prodnik - to deluje na območju občin Domžal, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč - je zoper direktorja komunalnega podjetja Marka Faturja podal kazensko ovadbo zaradi naklepne storitve kaznivega dejanja kršenja sindikalnih pravic. Za ustanovitev novega sindikata so se nekateri delavci odločili zaradi domnevne neenakopravne obravnave neposredno zaposlenih delavcev in agencijskih delavcev. O razlogih za kazensko ovadbo več pove predsednik sindikata VIR Prodnik Tomaž Ličen.

Izjava.

Na komunalno podjetje Prodnik smo naslovili novinarsko vprašanje o očitkih kazenske ovadbe, a se nanj do zaključka redakcije niso odzvali.

Znanstvena redakcija sporoča: Zaradi koronavirusa se je, glede na leti 2018 in 2019, posredno zmanjšalo število umrlih v Sloveniji v prvih treh mesecih leta 2020. Gre za obdobje, v katerem ponavadi razsaja epidemija gripe, poleg nje pa so v obtoku tudi drugi prehladni virusi.

Ukrepi omejevanja gibanja so v Sloveniji začeli veljati s 16. marcem, medtem ko je bila prva potrjena okužba z virusom SARS-CoV-19 zaznana 4. marca. Prenos in kroženje vseh vrst virusov sta tako upadla, ker se vsi, vključno z novim koronavirusom, prenašajo kapljično. Torej prek kapljic, ki nastajajo med dihanjem in govorjenjem ter lahko dosežejo razdaljo do dveh metrov, predno padejo na tla. Sredi marca smo se torej s sprejetjem ukrepov tudi nehali družiti v večjih skupinah, kar je onemogočilo prenos virusov. Razlog, zakaj je število umrlih v prvih treh mesecih manjše, tako še zdaleč ni v nenevarnosti novega koronavirusa, ampak je treba vzeti v zakup, da smo z ukrepi predčasno zaustavili tudi širjenje gripe in ostalih respiratornih virusov. Poleg tega pa k statistiki smrti ne prispevajo samo virusna obolenja, temveč tudi delovne, prometne in druge nesreče.

OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenka Magdalena in Urh.