Na protestu v Nišu je neznanka z nožem napadla in v roko ranila dekanjo Filozofske fakultete v Nišu Natalijo Jovanović. Pred napadom je dekanji grozila, da bo vanjo vrgla kislino. Posredovali so očividci, ki so napadalki odvzeli nož. Napadalko je policija nato odpeljala, uradno pa še ni sporočila ničesar o kazenskem pregonu. Napad opiše Neven Obradović – docent na katedri za komunikologijo in novinarstvo na Filozofski fakulteti v Nišu.

Izjava

Dekanja je po odhodu iz bolnišnice krivdo za napad pripisala predsedniku Aleksandru Vučiću, saj je Vučić tri dni pred napadom dekanjo v nastopu na nacionalni Radioteleviziji Srbije označil za kriminalko iz Niša. Obradović meni, da je napad v Nišu neposredna posledica agresivne propagande provladnih medijev, ki traja že dlje časa.

Izjava

V Nišu, Beogradu, Kragujevcu in Novem Sadu univerzitetni profesorji za danes zvečer pozivajo na proteste za obrambo akademske skupnosti. Več o načrtovanem protestu pojasni Obradović.

Izjava

Protesti so čez vikend sicer potekali tudi v drugih srbskih mestih. V Beogradu je pred stavbo medijske hiše Informer tako potekal shod z naslovom Dezinformer, na katerem se je zbralo okrog 9 tisoč protestnikov. Množica je med drugim opozorila na laži in namerno diskreditacijo študentskih protestnikov v Informerju. Protestniki so med drugim podpisali tudi peticijo z zahtevo po odvzemu beograjske frekvence televizijskega programa Informer.

Študentje in profesorji v Novem Sadu, ki so od konca februarja večkrat organizirali iskalne akcije rektorja Dejana Madića, so rektorja končno našli. Ta se je nahajal na Fakulteti za šport in telesno vzgojo, ob prihodu študentov pa se je zaklenil v svojo pisarno. Spomnimo, da se Madić s skrivanjem izogiba seji senata, na kateri bi morali člani razpravljati o njegovi razrešitvi.

V Istanbulu je v soboto več sto tisoč ljudi protestiralo v podporo aretiranemu županu Istanbula Ekremu İmamoğluju iz opozicijske Republikanske stranke, krajše CHP. Po informacijah organizatorjev se je zbralo več kot dva milijona ljudi, o novih aretacijah pa s tega protesta ne poročajo. Vodja CHP Özgür Özel je naslednji dan sporočil, da so v stranki začeli zbiranje podpisov za İmamoğlujevo izpustitev in predčasne volitve. Protesti v Turčiji se vrstijo od aretacije İmamoğluja pred slabima dvema tednoma po obtožbi korupcije in povezav s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana ter predhodni razveljavitvi njegove diplome. Policija je na protestih skupno pridržala več kot 2000 ljudi, kot je sporočil notranji minister Ali Yerlikaya, pa so proti 260 protestnikom sprožili kazenski pregon. Prejšnji teden je turški medijski regulator izdal denarne kazni štirim televizijam zaradi poročanja o protestih, trem izmed njih pa je ukazal prekinitev oddajanja.

Sirski predsednik Ahmed Al Šara, znan tudi kot Al Džolani, je v novo vlado imenoval 23 ministrov. Premierja ni imenoval, ampak vodenje izvršne veje prevzema sam kot predsednik. Po kritikah, da je v prejšnjo sestavo začasne vlade imenoval predvsem svoje sodelavce iz milice Hajat Tahrir Al Šam, ki je zrušila vlado nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada, je Al Džolani na nekatera ministrska mesta postavil predstavnike manjšin. Ministrica za delo in socialne zadeve je postala kristjanka Hind Kabawat. Druz Amgad Badr je postal minister za kmetijstvo, vodenje ministrstva za promet pa je prevzel Yarub Badr iz alavitske manjšine, katere pripadnik je tudi nekdanji predsednik Al Asad. Nad alavitsko manjšino v obmorskih mestih Latakija, Tartus in mestih v notranjosti Sirije, na primer Homsu, so pripadniki oboroženih sil nove vlade sredi meseca izvedli pokol, v katerem so ubili med tisoč in 2000 ljudi. Trije dosedanji ministri, med njimi obrambni minister Murhaf Abu Kasra iz milice Hajat Tahrir Al Šam, ostajajo na položajih.

V zadnjem dnevu je izraelska genocidna vojska v Gazi ubila več kot 60 ljudi. Od tega je izraelska vojska vsaj dva ubila med bombardiranjem tako imenovane humanitarne cone v Al Mawasiju na jugu Gaze in vsaj devet ljudi med tremi bombardiranji stanovanjskih naselij v Han Junisu. Člani Palestinskega rdečega polmeseca so v Rafi na jugu enklave odkrili trupla petnajstih reševalcev, ki so jih izraelski vojaki ubili pred enim tednom. Osem žrtev pokola je bilo delavcev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, eden pa je bil uslužbenec Združenih narodov. Vladni urad za komuniciranje v Gazi je sporočil, da imajo žrtve pokola strelne rane na glavi ali na prsih, nekateri pa so bili v lisicah, kar pomeni, da so jih okupatorski vojaki usmrtili. Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so med vikendom sporočili, da sprejemajo nov predlog za prekinitev ognja, ki so jim ga posredovali egiptovski in katarski mediatorji. O predlogu je znano, da vsebuje pogoj izpuščanja po petih talcev na teden. Z izraelske vlade medtem sporočajo, da so mediatorjem poslali svoj popravljen predlog. Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da vztrajajo pri zahtevi po razorožitvi in umiku Hamasa iz Gaze ter izgonu Palestincev skladno z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Poveljnik sudanskih paravojaških Sil za hitro posredovanje Mohamed Hamdan Dagalo je priznal umik iz prestolnice Kartum, potem ko je sudanska vojska med vikendom zavzela večji del mesta Omdurman. V Omdurmanu v bližini prestolnice se nahajata dve vojaški bazi, ki so ju uporabljale Sile za hitro posredovanje. Osvojitev oziroma osvoboditev Kartuma je vojska razglasila v četrtek.

Kazensko sodišče v Parizu je de facto voditeljico nacionalistične stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen  spoznalo za krivo poneverbe treh milijonov evrov sredstev Evropskega parlamenta. Sodba Le Pen prepoveduje opravljanje javne funkcije za pet let, kar ji onemogoča kandidiranje na naslednjih predsedniških volitvah leta 2027. Po preiskavi tožilstva je stranka Nacionalni zbor med letoma 2004 in 2016 iz sredstev Evropskega parlamenta plačevala svoje uslužbence in člane, ki jim je podelila lažne nazive. Šlo je za asistente stranke, ki so bili zaposleni pri stranki in ne v Evropskem parlamentu, kot je prikazovala stranka. S tem je Nacionalni zbor Evropsko unijo oškodoval za okoli 7 milijonov evrov.

Po poročanju Radia Capodistria in časnika Il Piccolo so ideološko napredni neznanci na oknih ene od stavb na ulici Corso Giuseppe Verdi v stari Gorici, ki si jo lasti Italija, izobesili jugoslovanske zastave. V goriški občinski upravi so izobešanje jugoslovanskih zastav obsodili kot provokacijo in podpiranje totalitarizma. Spomnimo, mestni svet Gorice je sredi novembra zavrnil odvzem naziva častnega meščana Benitu Mussoliniju. Izraz totalitarizem se je najprej uporabljal za opis italijanskega fašizma, tako pa ga je imenoval kar sam Mussolini.

V nepalski prestolnici Katmandu so protestirali podporniki leta 2008 odstavljenega kralja Gjanendre Šaha in zahtevali obnovitev monarhije. Monarhistični protestniki so vandalizirali trgovine, hiše, bolnišnico in pisarno ene od političnih strank, pri tem pa so ubili enega novinarja. Nato so se odpravili proti parlamentu, kjer je posredovala policija. V spopadu je bilo ranjenih 112 ljudi, od tega je bilo 77 policistov. Enega protestnika je policija ubila. Policija je med protestom aretirala 105 ljudi.