OFF obiskov in razsodb

Oddaja
25. 5. 2021 - 15.00
 / OFF

Ameriški minister za zunanje zadeve Antony Blinken  je pričel z obiskom Izraela in palestinskih ozemelj. S svojim obiskom želi utrditi prekinitev ognja, o kateri sta se pretekli petek dogovorila Hamas in Izrael. Blinken bo poleg Jeruzalema, kjer bo imel pogovore z izraelskim predsednikom Benjaminom Netanjahujem, obiskal tudi mesto Ramala na Zahodnem bregu, kjer bo ameriškega zunanjega ministra gostil palestinski predsednik Mahmud Abbas. Izraelske oblasti so v luči obiska visokega ameriškega predstavnika sporočile, da so prvič po 10. maju dovolile pretok energentov, zdravil in hrane v Gazo.

Kako je postalo antisemitistično prevpraševanje obstoja tako imenovanega Izraela?
 / 18. 5. 2021

V Ekvadorju je zaprisegel novi predsednik Guillermo Lasso. Nekdanji bankir in pripadnik konservativnega političnega pola je aprila premagal Andresa Arauza. Kot prioriteti svojega mandata je napovedal boj s pandemijo in boljše upravljanje ekonomije. Slednje bi izboljšal s programi zaposlovanja in z uravnoteženjem financ. Hkrati bi kot uradno valuto ohranil ameriški dolar. Zaradi sestave 137-članskega ekvadorskega parlamenta, v katerem ima njegova stranka Ustvarjanje priložnosti zgolj 12 sedežev, bo Lasso moral sprejemati kompromise za učinkovito vladanje državi, ki je lani z Mednarodnim denarnim skladom sklenila sporazum za posojilo v višini več kot 5 milijard evrov.

Drugi krog volitev v Ekvadorju
 / 12. 4. 2021

Malijski vojaki so odvzeli prostost predsedniku države Bahu Ndawu, predsedniku vlade Moctarju Ouanu in novo imenovanemu ministru za obrambo Souleymanu Doucouréju. Dejanje vojske predstavlja nov vojaški udar v državi pod upravo prehodne vlade, ki se je oblikovala po vojaškem udaru pred devetimi meseci. Do nove vojaške intervencije v politiko naj bi prišlo zaradi rekonstrukcije prehodne vlade, pri čemer sta predstavnika vojske, ki sta sodelovala v avgustovskem državnem udaru, izgubila položaja ministra za obrambo in ministra za varnost.

Evropski svet je sprejel sankcije zoper Belorusijo po njeni nedeljski preusmeritvi letala družbe Ryanair v Minsk. Letalo naj bi po navedbah beloruskih oblasti lahko na krovu imelo bombo, vendar policisti ob prihodu v Minsk bombe niso našli, z letala pa so odpeljali beloruskega novinarja in opozicijskega aktivista Romana Protaseviča . Zaradi tega je Evropska unija beloruskim letalskim prevoznikom prepovedala leteti skozi zračni prostor držav članic, hkrati pa je pozvala letalske prevoznike iz članic EU, naj ne izvajajo letov čez beloruski zračni prostor.

Ostajamo ob Baltiku, kjer sta Latvija in Belorusija obojestransko izgnali diplomate, potem ko so prireditelji na svetovnem prvenstvu v hokeju, ki poteka v Rigi, namesto uradne beloruske zastave izobesili zgodovinsko belo-rdečo-belo zastavo, ki predstavlja enega izmed simbolov nasprotovanja oblasti Aleksandra Lukašenka.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je britanska obveščevalna agencija, znana pod kratico GCHQ, odgovorna za elektronsko vohunjenje, da je kršila pravico do zasebnosti in da postopek zbiranja podatkov ni bil v skladu z zakonom. Sodišče je še dodalo, da GCHQ ni omogočila dovolj varnostnih postopkov za zavarovanje zaupne novinarske dokumentacije, vendar da je bilo deljenje digitalno pridobljenih obveščevalnih podatkov s tujimi državami zakonito. Velika Britanija je namreč podpisnica sporazuma Five Eyes, ki so ga podpisale še Združene države Amerike, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Sodni postopek zoper prakso masovnega prestrezanja spletnih pogovorov GCHQ je potekal od leta 2013. Sprožile so ga nevladne organizacije, potem ko je Edward Snowden razkril množično zbiranje podatkov, ki so se ga posluževale zahodne varnostno-obveščevalne agencije.

Poljska vlada je napovedala, da ne bo spoštovala odločitve Sodišča Evropske unije, ki državi nalaga začasno zaustavitev izkopavanja lignita iz rudnika Turow ob poljsko-češki meji, dokler sodišče ne preuči tožbe. Po mnenju poljskih oblasti bi zaustavitev ogrozila energijsko oskrbo. Tožbo pred Sodiščem Evropske unije je februarja letos sprožila Češka, ki navaja, da je Poljska s podaljšanjem dovoljenja za izkopavanje lignita do leta 2026 kršila evropsko pravo. Ob tem prav tako nasprotuje razširitvi rudnika, saj bi lahko ta negativno vplivala tudi na okolje onstran meje. Poljska v skladu s svojo zakonodajo podjetju, ki upravlja rudnik, ni naložila izvedbe analize vplivov na okolje. Poljska vlada je sicer sporočila, da naj bi Češka tožbo danes umaknila in da naj bi državi sklenili dogovor, vendar odgovora češke vlade še ni.

Splošna plovba je prodala 52-odstotni delež v časopisu Primorske novice. Odkupile so ga družbe Svet24, Salomon in Curator Nova. Vse tri omenjene družbe so v posredni lasti Martina Odlazka, enega izmed osrednjih akterjev v slovenski medijski krajini, najbolj znanega kot lastnika družbe Salomon, prek katere je lastnik velikega števila lokalnih radijskih postaj.

mreže
Spremembe medijske zakonodaje z vidika lokalnih medijev
 / 25. 8. 2020

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.