OFF obleganih mest

Aktualno-politična novica
16. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

Poteka 21. dan ruske invazije na Ukrajino. Sirene, ki opozarjajo na zračne napade, so se ponoči oglasile po več večjih mestih v državi, med drugim v Lvivu, Ivano-Frankivsku, Dnepru in prestolnici Kijev, kjer so potekali napadi na stanovanjske zgradbe. Po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva je ukrajinska vojska sestrelila helikopter in tri letala, dva izmed katerih sta lovska bombnika Suhoj 34, in odbila napad na Harkiv, medtem ko se spopadi za Herson, ki naj bi bil – tako navedbe ruskih oblasti – pod nadzorom ruske vojske. Ta je, kot je povedal svetovalec na ukrajinskem notranjem ministrstvu Anton Geraščenko, obstreljevala obalo Tuzle, kraja jugozahodno od Odese.

Včeraj se je iz obleganih mest, največ iz Mariupola na jugovzhodu in Sumija na severovzhodu države, po vzpostavljenih humanitarnih koridorjih v osebnih avtomobilih in avtobusih uspelo evakuirati približno 29 tisoč prebivalcem. Po ocenah ukrajinskih oblasti z začetka tega tedna je nujna evakuacija vsaj dvesto tisoč ljudi; najhujše razmere so prav v omenjenem Mariupolu, kjer je dobava pitne vode, elektrike in ogrevanja v večini motena dva tedna. Ukrajino je od začetka vojne sicer zapustilo več kot tri milijone beguncev.

Vojno območje v Kijevu so obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala, ter podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski, ki so se medtem že vrnili na Poljsko. Četverica se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierjem Denisom Šmigaljem. Na tiskovni konferenci, ki je sledila, so poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini »v boju za svobodo in demokracijo«. Janša je izjavil, da »Ukrajinci ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote«, in podprl status Ukrajine kot kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Po neuradnih kanalih iz Bruslja je sicer prišlo pojasnilo, da premierji niso imeli mandata Evropskega sveta in da je bil obisk neformalne narave. A kot tak očitno preveč privlačna priložnost za fototermin in ponašanje s krilatico, da je šlo za prvi obisk tujih premierjev v ukrajinski prestolnici od začetka vojne.

soigu
Analiza taktik na bojiščih in sankcij na tržiščih
 / 4. 3. 2022
Danes se nadaljuje četrti krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino, ki je bil prekinjen v ponedeljek. Zdajšnja izhodišča za pogovore, ki potekajo po videopovezavi, je Zelenski v nočnem televizijskem nagovoru označil za »bolj realistična«, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da »obstaja nekaj upanja, da bi dosegli kompromis«. Tega v Kremlju razumejo kot dogovor o demilitarizirani Ukrajini z lastno vojsko po vzoru Avstrije ali Švedske. Obenem vztrajajo pri večkrat ponovljeni obvezi, da se Ukrajina odreče nameri po članstvu v Natu in da Krim prizna za ruski ter samooklicani ljudski republiki Lugansk in Doneck kot neodvisni državi v mejah istoimenskih pokrajin. Uradni Kijev je sporočil, da zavrača koncept nevtralnosti po avstrijskem ali švedskem modelu ter zahteva premirje in umik ruske vojske s svojega ozemlja, kar je po njihovem mnenju predpogoj za reševanje vsebinskih vprašanj. Glede severnoatlantskega zavezništva je Zelenski sicer včeraj dejal, da je treba priznati, da se Ukrajina vanj ne more včlaniti, kar nakazuje postopno spreminjanje odnosa do Nata, nad katerim je ukrajinski predsednik znova izrazil obžalovanje, ker ni pripravljen vzpostaviti območja prepovedi preletov nad Ukrajino.

Je pa hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik vojske Zoran Milanović prepovedal prelete vojaških letal nad hrvaškimi mesti. Načelniku generalštaba hrvaške vojske Robertu Hranju je izdal ukaz, potem ko so Hrvaško preletela francoska bojna letala. Ta je z dogovorom za obrambo zračnega prostora angažiral premier Andrej Plenković, čigar stranka HDZ je Milanovića obtožila, da »spet deluje neodgovorno in proti interesom hrvaškega naroda«. Milanović v svojem slogu političnim nasprotnikom ni ostal dolžan in je Plenkovićevo obnašanje označil za »kmetavzarsko«, češ da se je prelet letal zgodil ravno med njegovo tiskovno konferenco. Na Hrvaškem je sicer zafrčalo minuli petek, ko je v zagrebškem Jarunu ob študentskem domu strmoglavil brezpilotni letalnik Tupoljev 141, ki je ostal brez goriva. Obrambni minister Mario Banožić in premier Plenković trdita, da je dron, ki je letel skozi zračni prostor dveh članic severnoatlantskega zavezništva, Romunije in Madžarske, nosil razstrelivo, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa, da ga ni.

Nadaljujemo v Bosni in Hercegovini, kjer se na obisku mudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. V Sarajevu, ki je po obisku makedonske in albanske prestolnice, Tirane in Skopja, tretja in zadnja postaja njegove turneje po Zahodnem Balkanu, se bo srečal s predstavniki tamkajšnje mirovne misije EU – Euforja, vlade, opozicije in civilne družbe. Poleg varnosti bo na dnevnem redu pogovorov tudi volilna zakonodaja. Ta mora biti s popravki ustave, da bi veljala za prihodnje splošne volitve, ki so predvidene novembra, sprejeta najkasneje do 5. maja, ko je skrajni rok za volilno komisijo, da razpiše volitve.

Protivladni protesti in vladni odgovor v Kazahstanu
 / 7. 1. 2022
Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je v nagovoru poslancem predstavil predlog ustavnih sprememb, ki bi omejile moč predsedniške funkcije. Kot se je izrazil, država potrebuje prehod iz »superpredsedniškega« v predsedniški sistem z močno vlogo parlamenta. Tako bi v Kazahstanu odpravili nekatere pravne manevre, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Nursultan Nazarbajev, da se je na čelu te srednjeazijske države obdržal skoraj trideset let. Tokajev, sicer izbrani naslednik Nazarbajeva, se je med drugim zavzel za spremembo volilnega sistema za parlamentarne volitve, ponovno vpeljavo ustavnega sodišča in preprostejši postopek ustanavljanja političnih strank. V primeru sprejetja ustavnih sprememb, kar je sicer dolgotrajen postopek, bi Kazahstan, tako se zdi, formalno stopil na pot oddaljevanja od dediščine Nazarbajeva, ki je bil januarja po najmnožičnejših protestih v samostojni državi primoran odstopiti s funkcij vodje varnostnega sveta in predsednika vladajoče stranke Nur Otan. O tem priča tudi odvzem prostosti Nazarbajevemu nečaku. Kairat Satjbaldi, eden najbogatejših ljudi v Kazahstanu, je bil zaradi korupcije aretiran pred dvema dnevoma.

Za več kot minimalne plače sektorja J, koronske dodatke, ureditev delovnih pogojev in dostojanstven dialog
 / 11. 3. 2022
Včeraj bi moral na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekati sestanek sindikatov vzgoje in izobraževanja z ministrico Simono Kustec. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše Sviz, in Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS, se srečanja o »odprtih vprašanjih« nista udeležila, saj nista soglašala s spletnim prenosom na družbenem omrežju Facebook. Tega je ministrstvo organiziralo zaradi, citiramo, »velikega interesa širše javnosti in namena zagotavljanja popolne transparentnosti«. Konec citata.

Predsednika Sviza in VSS, Branimir Štrukelj in Gorazd Kovačič, sta pred šolskim ministrstvom organizirala tiskovno konferenco, na kateri sta pojasnila razloge za neudeležbo na sestanku. Govori Kovačič.

Izjava

V Svizu opozarjajo, da splošna stavka v vzgoji in izobraževanju še vedno poteka. O nadaljnjih aktivnostih bodo odločali v začetku prihodnjega tedna.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness