Bangladeška vlada je zaradi, kot je navedla, podpihovanja nasilja na študentskih protestih, prepovedala opozicijsko in največjo islamistično stranko v državi, Džamat eslamini, ter njen podmladek. Stranka se tako po novem ne bo smela sestajati, agitirati ali organizirati dogodkov. Vodja stranke Šafikur Rahman je vladno odločitev označil za neustavno, nedemokratično in nepravično. Islamistični stranki je sicer že od leta 2013 prepovedan nastop na volitvah, takrat prav tako zaradi nasilnih protestov. Stranka je med bangladeško vojno za neodvisnost od Pakistana leta 1971 zagreto zagovarjala obstanek v skupni državi. Člani stranke so sodelovali v pakistanskih paramilicah, ki so umorile več deset tisoč podpornikov neodvisnosti. Odločitev o prepovedi sledi več deset tisočim aretacijam in ugrabitvam študentov protestnikov in aktivistov, ki so sodelovali na protestih proti ponovni uvedbi sistema kvot. Vrhovno sodišče je namreč pred mesecem dni obnovilo sistem kvot za zaposlovanje v javnem sektorju, ki kar tretjino služb namenja potomcem veteranov v boju za neodvisnost Bangladeša. Po mnenju protestnikov take kvote favorizirajo podpornike predsednice vlade Šejk Hasine. Vrhovno sodišče je nato po protestih, ki so zajeli celotno državo zmanjšalo in preklicalo nekatere kvote. A od začetka protestov so se zahteve študentov razširile, še posebej zaradi nasilja represivnih aparatov države pri poskusu ustavitve protestov, v katerih sta policija in vojska ubili skoraj 300 ljudi. Da je bila ponovna uveljavitev kvot le kaplja čez rob in da so protesti prerasli v protivladno vstajo, razloži oseba, ki zaradi svoje udeležbe na protestih želi ostati anonimna.

Izjava

V protestih v Nigeriji proti visokim cenam življenjskih potrebščin je po poročanju lokalnega časopisa Daily Trust policija ubila vsaj 14 ljudi, več sto pa jih je ranila. Zaradi nasilja, uničevanja javne lastnine in ropanja v trgovinah, so lokalne oblasti v zveznih državah Kano, Katsina in Jigawa razglasile 24-ur trajajočo policijsko uro. Policija je aretirala več kot 300 protestnikov, med njimi tudi novinarje, ki so o protestih poročali. Proti oblastem protestirajo predvsem mladi, po vzoru protestov mladih v drugih afriških državah, predvsem v Keniji. Na ulicah so, kot pravijo, zaradi ukinitve subvencije na gorivo, ki je povzročila domino efekt in s tem dodatno povečala pomanjkanje hrane, ki pesti narod. Protestniki vztrajajo, da bodo vsedržavni protesti trajali še vsaj deset dni.

Vodja vladajoče sudanske hunte Abdel Fatah Al Burhan je sporočil, da se hunta ne bo udeležila mirovnih pogajanj s paravojaškimi Silami za posredovanje, krajše RSF, ki bi se morala odviti sredi avgusta v Ženevi. Odločitev voditelja hunte sledi poskusu atentata nanj z vojaškim dronom, v katerem je umrlo pet ljudi. Al Burhan je za poskus atentata med sprejemom novih rekrutov v vojsko na vzhodu Sudana obtožil vodjo Sil za hitro posredovanje Mohameda Hamdana Dagala, ki pa svojo udeležbo na pogajanjih sicer še vedno napoveduje. Pogajanja o premirju, v kolikor se bodo ta odvila, bosta vodili Savdska Arabija in največja svetovna mirovna velesila, Združene države Amerike. V državljanski vojni v Sudanu je bilo do sedaj ubitih več kot 15 tisoč ljudi, več kot 10 milijonov je bilo razseljenih. Najhuje je v Darfurju, kjer RSF poskuša osvojiti še zadnje oporišče vojske v zahodni regiji, mesto Al Fashir. Dostava humanitarne pomoči v mesto je onemogočena, operativna pa je le še ena bolnišnica.

Francoski taksisti zahtevajo nadomestilo zaradi zmanjšanja prihodkov zaradi zapor cest med olimpijskimi igrami. V pismu ministrstvu za promet so sindikati taksistov opozorili, da zaradi striktnih omejitev v imenu varnosti nekateri taksisti trpijo več kot 50-odstotno zmanjšanje prometa. K temu poleg zaprtja cest prispeva tudi zmanjšana uporaba taksijev lokalnega prebivalstva, zlasti v Parizu. Parižane je francoska vlada pozvala, da v času iger odidejo na dopust ali delajo od doma. Sindikati od vlade zahtevajo vzpostavitev posebnega sklada za nadomestilo izpada prihodkov za zadnjih sedem mesecev, v času katerih veljajo omenjene omejitve. Registriranih taksistov je samo v francoski prestolnici okoli 20 tisoč.

Protesti proti izkopavanju litija v manjših srbskih krajih se nadaljujejo. Po Mladenovcu, Požegi in skoraj 20 drugih krajev, so se včeraj protesti odvili tudi v naseljih Raška in Mionica. Protestniki zahtevajo ustavitev projekta Jadar, ki bi avstralsko-britanskemu podjetju Rio Tinto omogočil eksploatacijo zemlje v namen rudarjenja litija. Protestniki so zaskrbljeni zaradi ekološke škode in zdravju nevarnega onesnaževanja, ki bi nastala zaradi izkopavanja litija. Nov val protestov, ki so konec leta 2021 uspešno, a le začasno ustavili izkopavanje rude, je sprožila odločitev ustavnega sodišča sredi julija, da vladin odlok o ukinitvi projekta razveljavi. Teden dni kasneje je predsednik Aleksandar Vučić z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ter podpredsednikom Evropske komisije Marošom Šefčovičem podpisal nezavezujoč sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah. Pri tem se seveda cilja predvsem na litij, ki je ključna kovina pri proizvodnji baterij za motorje električnih vozil. Protesti se bodo v naslednjih dneh nadaljevali v več deset mestih, za 10. avgust pa je v Beogradu najavljen množični in največji protest v zadnjem času.

Medtem ko narod protestira, Vučić z veseljem sprejema Kurza. Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz se je včeraj mudil na obisku pri srbskem predsedniku, ki ga je Avstrijec ovekovečil z objavo na Instagramu. Kurz je že v času svojega mandata razvil prijateljske stike z Vučićem, ki pa Kurza sodeč po slikah naravnost obožuje. Kurz je funkcijo kanclerja opravljal med letoma 2017 in 2021, ko je zaradi podkupovanja raziskav javnega mnenja z državnim denarjem odstopil. Februarja letos je nekdanjega avstrijskega kanclerja zaradi lažnega pričanja v parlamentu o zadevi dunajsko sodišče obsodilo na osem mesecev pogojne zaporne kazni.

Rudarji v albanskem delu rudnika cinka, svinca in srebra v Trepči na Kosovu začenjajo 23. dan stavke. Stavkajo zaradi neizplačanih plač za meseca junij in julij. Kot pravi vodja Neodvisnega sindikata rudarjev v Trepči, se rudarji počutijo puščene na cedilu, saj se za njihove probleme noben ne meni. Rudnik Trepča je sicer razdeljen na severni del, s katerim upravlja Beograd in v katerem so zaposleni kosovski Srbi, ter na južni del, kjer delajo Albanci. Zaradi neizplačanih plač so rudarji deset dni stavkali že lani novembra, takrat so stavko prekinili po dogovoru s kosovsko vlado.