Panamske oblasti so začele izvajati prve deportacije v okviru dogovora z Združenimi državami Amerike, ki ga je julija podpisal panamski predsednik José Raúl Mulino. Kot je pojasnil namestnik panamskega ministra za varnost, Luis Felipe Icaza, so nazaj v Kolumbijo deportirali 29 kolumbijskih državljanov, ki so imeli kazensko kartoteko in so v Panamo prišli preko Darienske vrzeli. Gre za območje, ki povezuje Severno in Južno Ameriko ter se razteza preko panamske province Darien vse do severnega dela departmaja Chóco v Kolumbiji. Vrzel, po kateri poteka ena od glavnih poti za migrante, ki želijo doseči Združene države, je lani prečkalo več kot pol milijona ljudi. Po podatkih panamskega notranjega ministrstva gre večinoma za državljane Venezuele. V skladu z dogovorom med Združenimi državami in Panamo je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna namenila slabih 6 milijonov evrov sredstev za repatriacijo migrantov iz Paname. V okviru dogovora ZDA poravnajo stroške čarterskih letov v države, od koder prihajajo migranti, ter prispevajo svoj kader, ameriški uradniki namreč prisostvujejo postopku deportacij. Dogovor v prvi fazi predvideva deportacijo ljudi s kazensko kartoteko, a nadaljnje deportacije niso izključene. Kljub temu da je bila to prva deportacija v okviru dogovora, je Panama že pred njegovo sklenitvijo, v začetku leta, opravila več deportacij Kolumbijcev v državo izvora. 

Več kot tisoč mehiških sodnikov se je pridružilo vsedržavni protestni stavki pravosodnih delavcev, s katero nasprotujejo prenovi sodstva, ki ga načrtuje predsednik Andrés Manuel López Obrador. Nacionalno združenje zveznih in okrožnih sodnikov, ki zastopa okoli 1400 sodnikov različnih stopenj, je sporočilo, da se bodo njegovi člani pridružili stavki, ki se je začela v ponedeljek. López Obrador si v zadnjih mesecih svojega mandata, ki mu poteče konec septembra, prizadeva za popolno reformo sodstva. Ta med drugim predvideva, da bodo vsi zvezni sodniki, tudi vrhovni sodniki, zamenjani, nove sodnike pa bi izvolilo ljudstvo na volitvah leta 2025 in leta 2027. Sodniki menijo, da taka reforma spodkopava način napredovanja od spodaj navzgor na podlagi delovnih izkušenj. Sodna reforma je sicer del paketa 18 ustavnih sprememb, s katerimi želi López Obrador obvarovati reforme, ki jih je sprejel v zadnjih šestih letih vladanja. 

Ameriška policija je pridržala vsaj štiri propalestinske demonstrante, ki so protestirali pred izraelsko ambasado v mestu Chicago. Protesti v mestu potekajo sočasno s konvencijo demokratske stranke, na kateri bodo delegati tudi uradno potrdili sedanjo podpredsednico Kamalo Harris kot predsedniško kandidatko demokratov. Policisti so sprva stražili čikaški nebotičnik, v katerem se nahaja ambasada, in so protestnike, ki so se jim približali, pozvali, naj se nemudoma razkropijo. Ker se protestniki niso želeli umakniti, so jih policisti skušali razgnati s palicami in drugimi represivnimi sredstvi. Območje pred izraelsko ambasado je prostor nenehnih protestov, odkar je izraelska genocidna tvorba oktobra začela genocidni pohod v Gazi. Zaradi konvencije demokratov, ki poteka v Chicagu, od začetka tedna potekajo protesti, v ponedeljek se je tako v bližini stavbe, v kateri poteka konvencija, odvil shod, na katerem so propalestinski protestniki pozvali k prekinitvi spopadov. 

Visoki uradnik palestinske stranke Fatah, ki deluje na okupiranem Zahodnem bregu, je sporočil, da je izraelska vojska v zračnem napadu na mesto Sidon na jugu Libanona ubila člana Fataha Kalila Makdaha. Po navedbah libanonskih medijev so izraelske sile Makdaha ubile z dronskim napadom na njegov avtomobil. To je sicer prvi napad, ki ga je izraelska okupatorska vojska izvedla na uradnika stranke Fatah od genocidnega pohoda, ki ga je začela oktobra lani, kljub temu da je v zadnjih mesecih ubila tako člane palestinskega odporniškega gibanja Hamas kot šiitskega gibanja Hezbolah.

Po navedbah britanske vojske je komercialna ladja, ki je plula v Rdečem morju, ostala brez poveljstva. Iz Centra za pomorske trgovinske operacije Združenega kraljestva so sporočili, da so napad izvedeli borci na manjših čolnih, ki so streljali na ladjo. Napad se je zgodil 140 kilometrov zahodno od pristaniškega mesta Al Hudajdah v Jemnu. Kljub opisu napada, ki je soroden napadom borcev gibanja Ansar Alah, bolj znanih kot Hutiji, na ladje, povezane z Izraelom, v Rdečem morju, gibanje odgovornosti za napad ni prevzelo. Ansar Alah sicer napade na ladje kot odziv na genocid okupatorske tvorbe Izrael nad Palestinci izvaja že od novembra lani. 

Iranske oblasti so odredile zaprtje dveh podružnic Inštituta za nemški jezik Teheran, krajše DSIT, ki sta delovali v iranski prestolnici. Po navedbah iranskega časopisa Mizan so se oblasti za zaprtje obeh kulturnih centrov odločile, ker so zaposleni v podružnicah vpleteni v nezakonite dejavnosti in finančne goljufije. Po poročanju časopisa obstajajo tudi poročila o kršitvah drugih z Nemčijo povezanih kulturnih centrov, a preiskave njihovega delovanja še potekajo. Mizan poroča, da so v šolo vdrle iranske varnostne sile, ki so iz objekta odstranile učence in učitelje ter snele znak, ki je označeval, da gre za podružnico inštituta. Na odločitev Irana se je že odzvalo nemško zunanje ministrstvo, ki je dejanja obsodilo in pozvalo k ponovnemu odprtju centrov. Zaprtje podružnic DSIT sledi zaprtju Islamskega centra Hamburg, katerega delovanje je konec julija prepovedalo nemško notranje ministrstvo. Nemško ministrstvo je center namreč obtožilo podpore libanonskemu šiitskemu gibanju Hezbolah  in širjenja nasilne islamistične ideologije v Nemčiji. 

Poslanci ukrajinskega parlamenta so potrdili predlog zakona, ki prepoveduje delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo, med katere sodi tudi ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarha. Zakon prepoveduje delovanje tujih verskih organizacij, ki imajo sedež v državi, ki je izvedla ali izvaja agresijo v Ukrajini, zaseda del ukrajinskega ozemlja ali podpira agresijo proti Ukrajini. Na glasovanju je zakon podprlo 265 od skupno 322 prisotnih poslancev. Preden bo zakon stopil v veljavo, ga mora podpisati še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je sicer sprejetje zakona na družbenem omrežju X že podprl. Z Rusijo povezana ukrajinska pravoslavna cerkev je leta 2022 pretrgala stike z rusko pravoslavno cerkvijo, a jo mnogi poslanci obtožujejo, da še vedno sodeluje z ruskimi duhovniki. V Ukrajini sicer deluje Pravoslavna cerkev Ukrajine, ki je od leta 2019 neodvisna od moskovskega patriarhata. 

V občini Severna Mitrovica na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, so začeli odstranjevati varnostno ograjo, ki je obdajala občinsko stavbo. Župan Severne Mitrovice Erden Atiq je dejal, da so ograjo začeli odstranjevati, ker so se varnostne razmere po mnenju strokovnjakov izboljšale. Atiq, etnični Albanec, je bil za župana izvoljen na predčasnih volitvah maja lani, ki so jih kosovski Srbi bojkotirali. Volitve je kosovska vlada Albina Kurtija razpisala zaradi novembrskega izstopa srbskih predstavnikov iz državnih institucij kot nasprotovanja vladnim načrtom preregistracije avtomobilov s srbskimi registrskimi tablicami.

Slovenski državni holding, krajše SDH, in Državna družba za svetovanje in upravljanje, krajše DSU, sta podpisala pogodbo o prenosu nepremičninskih dejavnosti SDH. Gre za uresničevanje julija sprejete strategije o upravljanju državnih naložb, v skladu s katero bo SDH nepremičninsko dejavnost, ki jo je pridobil od Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma slabe banke, prenesel na DSU. Slednja bo prenesene nepremičnine oziroma sredstva od njihovih prodaj večinoma uporabila za gradnjo javnih najemnih stanovanj. SDH je s pripojitvijo slabe banke junija 2022 dobil 208 nepremičninskih enot, skoraj polovica teh je zemljišč, od tega jih je večina namenjenih stanovanjski gradnji. Glede na projekcije bi s prenosom teh sredstev DSU do leta 2030 zgradila 2500 najemnih stanovanj.