OFF olimpijskih protestov
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal zvišanje uvoznih splošnih carin z 10 na 15 odstotkov, potem ko je v petek ameriško vrhovno sodišče presodilo, da Trumpove vzajemne carine niso zakonite. Carin namreč ni potrdil ameriški kongres, ampak jih je Trump uvedel z Zakonom o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih, ki ameriškega predsednika pooblašča za uvedbo carin samo v času izrednih razmer. Vrhovni sodniki so odločitev sprejeli s šestimi glasovi proti trem. Po odločitvi sodišča je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA po 122. členu zakona o trgovini iz leta 1974. Nato je napovedal še zvišanje na 15 odstotkov, kar je najvišja zakonska raven. Po tem zakonu bodo carine lahko veljale največ 150 dni, nato jih mora podaljšati kongres. Zdravila, kovine in kritični minerali so izvzeti iz carin.
Po navedbah Talala Chaudhryja, namestnika pakistanskega notranjega ministra Mohsina Naqvija, je pakistanska vojska v zračnih napadih v bližini afganistanske meje ubila okoli 70 pripadnikov talibanov. Po navedbah pakistanskega ministrstva za obrambo so z napadi ciljali na taborišča oboroženih skupin, ki so februarja letos izvedle samomorilske napade na mošejo šiitske skupnosti v glavnem mestu Pakistana, Islamabadu. V napadu je umrlo 32 ljudi, 170 je bilo poškodovanih. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država Iraka in Levanta. Afganistansko ministrstvo za obrambo je zavrnilo uradne številke, ki jih je predstavilo pakistansko ministrstvo za obrambo. Po njihovih navedbah je umrlo 17 ljudi.
Centralni komite severnokorejske Delavske stranke je na kongresu kot generalnega sekretarja potrdil voditelja države Kim Džong Una. Kongresa, ki poteka na pet let, se je udeležilo okoli pet tisoč strankinih delegatov. Kim Džong Un je na čelu Severne Koreje vse od leta 2011, ko je umrl takratni voditelj, njegov oče Kim Džong Il.
V več mestih v Bosni in Hercegovini, vključno s Sarajevom, Zenico in Tuzlo, pod vodstvom mladih potekajo protestni shodi zaradi prometne nesreče pred nekaj manj kot dvema tednoma, v kateri je iztiril tramvaj. Med glavnimi zahtevami protestnikov sta ureditev stanja v transportnem podjetju Mestni promet Sarajevo ter hitra in transparentna preiskava nesreče. V Sarajevu se je na sedmem protestu pred Narodnim muzejem po ocenah kantonalne policije zbralo šest tisoč ljudi. Zahteve protestnikov je povzel Asim Mujkić, profesor na Fakulteti političnih ved Univerze v Sarajevu.
Po protestih sta odstopila premier kantona Sarajevo Nihad Uk in direktor Mestnega prometa Sarajevo Senad Mujagić. V nesreči, v kateri je tramvaj iztiril in podrl postajališče, je umrl študent, več ljudi je bilo poškodovanih. Več v OFFsajdu ob petih.
V nedeljo se je v nemškem mestu Dortmund zbralo okoli tri tisoč tristo protestnikov, ki so nasprotovali udeležbi Björna Höckeja iz skrajno desne stranke Alternativa za nemčijo, krajše AfD, na dogodku v dortmundski mestni hiši. Protest so organizirali Delovna skupina mladih socialistov iz vrst nemške socialdemokratske stranke, Zeleni ter podmladek stranke Die Linke. Protesta se je udeležil tudi župan Dortmunda Alexander Kalouti iz nemške Krščanskodemokratske unije. Župan je najprej Höckeju prepovedal udeležbo na dogodku v mestni hiši, vendar je AfD vložila pritožbo na administrativno sodišče, ki je stranki ugodilo. Občina se je na odločitev sodišča pritožila na višje administrativno sodišče, ki je pritožbo zavrglo zaradi prepozne vložitve. Höcke je vodja stranke AfD v zvezni deželi Turingija. Leta 2019 je sodišče odločilo, da se lahko Höckeja na podlagi preverljivih dejstev označi za fašista. Danes je v Düsseldorfu napovedan nov protest, po podatkih organizatorja pričakujejo okoli pet tisoč protestnikov.
Ostajamo v Nemčiji. Leipziško administrativno vrhovno sodišče je odločilo, da lahko oblasti zavrnjene prosilce za azil deportirajo v državo izvora kljub dodeljeni zaščiti v Grčiji. Sodba se je nanašala na iraška državljana, ki so ju v Grčiji prepoznali kot begunca ali so jima oblasti dodelile dopolnilno zaščito. Ko sta prispela v Nemčijo, sta vložila novi prošnji za azil, ki ju je nemški zvezni urad za migracije in begunce zavrnil ter jima izdal obvestilo o deportaciji. Sodišče se je sklicevalo na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je presodilo, da državam članicam ni treba avtomatično dodeliti statusa begunca migrantom, ki so jim oblasti drugih držav članic ta status priznale. Nemška organizacija za človekove pravice in priseljevanje Pro Asyl je odločitev vrhovnega sodišča kritizirala zaradi kršenja človekovih pravic migrantov.
Nadaljujemo s suspenzorsko novico. V Veroni so pred zaključkom zimskih olimpijskih iger potekali protesti, na katerih so demonstranti protestirali proti naraščajočim stroškom stanovanj, onesnaževanju okolja zaradi olimpijskih iger in visokim cenam vstopnic. Po podatkih italijanskih oblasti se je zbralo okoli sto protestnikov. Protestniki so bili opremljeni z več napisi, med drugim: »pet krogov, tisoč dolgov«.
Koalicija zedinjenega naroda, ki jo sestavljata stranki Zedinjena Slovenija pod vodstvom Andreja Šiška in Stranka slovenskega naroda, ki jo vodi Sašo Pajk, je vložila pritožbo na vrhovno sodišče. Za pritožbo se je odločila zaradi zavrnitve kandidatne liste v štirih od osmih volilnih enot, in sicer v Celju, na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani Center. Po besedah Koalicije zedinjenega naroda so bile liste v teh volilnih enotah zavrnjene zaradi formalne razlage določb zakona o volitvah v državni zbor. Po njihovem mnenju so vložili dokumentacije v vse volilne enote, vendar so posamezne volilne komisije različno poudarile razloge za negativne odločbe. Eden izmed razlogov združitve liste je tudi dejstvo, da stranka Zedinjena Slovenija ni mogla odpreti volilnega bančnega računa, kar jo je prisililo v združevanje s Stranko slovenskega naroda. Koalicija zedinjenega naroda ni nastopila še na nobenih volitvah, sta pa stranki sodelovali na parlamentarnih volitvah leta 2022, v zavezništvu Osvobodimo Slovenijo. Zavezništvo je osvojilo 563 glasov.
Nacionalni preiskovalni urad, krajše NPU, je v zadnjih mesecih na specializirano državno tožilstvo vložil prve kazenske ovadbe v aferi Dars zaradi domnevne zlorabe položaja ter nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril. Po neuradnih informacijah Pop TV je konec lanskega leta NPU ovadil dve fizični osebi. Eden od teh je Gašper Bedenčič, ki je direktorju Autocommercea Rastu Oderlapu ponudil razpis, v zameno pa bi ta pet odstotkov vrednosti pogodbe namenil stranki Nova Slovenija. Po poročanju portala Necenzurirano bi se Bedenčič v tem primeru okoristil za 200 tisoč evrov. Oderlap je o sporni ponudbi obvestil takratnega predsednika uprave Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi, Valentina Hajdinjaka. Ta je po besedah predsednika nadzornega sveta Darsa Andreja Šušteršiča dogodek zgolj ustno prijavil Darsovi službi za korporativno varnost, prav tako dogodka ni nihče prijavil policiji. Januarja letos je NPU vložil še eno kazensko ovadbo zoper direktorja za področje vzdrževanja na Darsu Damijana Jaklina, člana NSi, zaradi domnevne zlorabe položaja. Policijsko preiskavo je NPU sprožil konec leta 2023, aprila 2024 so opravili hišne preiskave v 23 stanovanjih in poslovnih prostorih v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju in Novem mestu.
Pet odstotkov vrednosti OFF-a je prispevala vajenka Jana, preostalo vajenec Tim. Erman je nadziral.
Dodaj komentar
Komentiraj