Glede na poročila iz neuradnih virov blizu sirske vlade naj bi Iran pomagal sirskemu režimu al-Asada pri treniranju svežih vojaških milic, specializiranih v gverilskih in mestnih taktikah. Milice so sestavljene iz pripadnikov različnih sirskih manjšinskih ločin, predvsem Alavitov, h katerim spada tudi Asad. Prav tako so v milicah tudi predstavniki kristjanov in unitaristične ločine Druz. Četudi so njihove skupnosti deljene glede podpore Asadu, naj bi ga večina pripadnikov podpirala. Nasprotujejo namreč fundamentalistični retoriki sunitskih upornikov v Siriji. Med milicami so tudi enote sirske ustreznice vaških straž, imenovanih Šabbiha, ki so bile ustanovljene leta 2011. Te enote operirajo samostojno, kot vzporedna vojaška sila poleg sirske vojske, kar jih je v določenih predelih Sirije postavilo v pozicijo edinih predstavnikov oblasti. Soočajo se tudi z očitki, da zagrešujejo najbolj brutalna dejanja, med katerim naj bi bil tudi poboj stotih civilistov v provinci Homs. Končno število svežih sil naj bi znašalo med 50.000 in 100.000 ljudi. Predstavniki sirske vlade so outsourcing vojaškega usposabljanja seveda zanikale. Ne glede na končno resnico pa domnevna iranska pomoč Siriji ponovno kaže na dejstvo, da je konflikt v Siriji presegel nacionalne meje ter postal regionalen spor - glede na udeležbo zahodnih sil in Rusije pa bi se lahko govorilo tudi o proxy spopadu iz časov hladne vojne.

V zadnjih 15 mesecih je mreža 86 novinarjev iz 46 držav pod okriljem Mednarodne Združbe Raziskovalnega Novinarstva iz Združenih držav Amerike zbrala dosedaj najobsežnejšo zbirko podatkov, ki navadnim smrtnikom omogočajo izjemen vpogled v načine delovanja in obseg davčnih oaz. V 2,5 milijona dokumentih, ki so 160-krat obsežnejši od diplomatskih depeš Wikileasa in pokrivajo dogajanje zadnjih 30 let, so novinarji s pomočjo informantov zbrali podatke o 120.000 “poštnopredalnih” podjetjih, bančnih računih posameznikov v davčnih oazah, pogodbah, drugih dvomljivih finančnih naložbah in spornih transferjih, ki se raztezajo prek 170 držav po vsem svetu. V dokumentih so objavljena tudi imena 130.000 ljudi z računi v davčnih oazah, med katerimi so politiki, znane osebnosti, modra kri pa tudi oligarhi, orožarski baroni in finančniki. Po ocenah bivšega ekonomista iz svetovalnega podjetja McKinsey & Company naj bi finančna sredstva komintentov v davčnih oazah obsegala 21 bilijonov dolarjev.

Glavna humanitarna agencija Združenih narodov v Palestini je prekinila s svojimi operacijami po vdoru protestnikov v stavbo agencije. Protesti so se pričeli po tem, ko je morala agencija zaradi pomanjkanja sredstev prenehati razdeljevati denarno pomoč. V obkoljenem ozemlju Gaze namreč polovica od 1,7 milijona prebivalcev preživi le ob pomoči agencije. Vodja humanitarne agencije ZN v Palestini Robert Turner pa je dodal, da bo razdeljevanje hrane kljub pomanjkanju finančnih sredstev potekalo nemoteno naprej.

V indonezijskem azilnem centru v pristanišču Belawan v pokrajini Severne Sumatre je skupina mjanmarskih muslimanov do smrti pretepla osem in težko ranila 15 mjanmarskih budistov. Izbruh nasilja so bile novice o bojih med muslimani in budisti v Mjanmaru, kjer je bilo ubitih več kot 40 ljudi in so bili požgani domovi muslimanov in več mošej. Državljani Mjanmara obeh veroizpovedi so bili nastanjeni v indonezijskem azilnem centru, potem ko so bili ujeti med nezakonitem ribolovu.

Jennifer Pawluck, dvajsetletna Kanadčanka, se mora zagovarjati pred silami pregona zaradi fotografije, ki jo je objavila na spletišču Instagram. S svojim mobilnikom je slikala grafit, na katerem je bil upodobljen propagandist quebeške policije Ian Lafrenière z metkom v čelu. Sedaj se mora pred sodiščem zagovarjati zaradi nadlegovanja in ustraševanja visokega policijskega predstavnika. Lafrenière se je med lanskimi študentskimi protesti, na katerih je bila tudi Pawluckova večkrat pridržana, velikokrat pojavljal v medijih in bil tarča kritik. Pawluckovi pa se zaradi njene protestniške zgodovine očita, da je delovala namerno.

Tri dni pred nastopom novega župana v Mariboru bodo mariborski vstajniki pred mestno občino ponovno opozorili na svoje zahteve po odstopu celotnega mestnega sveta. O dogajanju in bodočem stanju v Mariboru smo se pogovarjali z aktivistom Francijem Trčkom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sporno pa je tudi dogajanje na mariborski mestni upravi, kjer je direktorica Milica Simonič Steiner tri dni pred končanjem svojega mandata za nedoločen čas zaposlila sedem uslužbencev, kar je privedlo do spora z bodočim županom Andrejem Fištravcem. Nadaljuje Franci Trček:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.