Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borell, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz so od kosovske vlade zahtevali izvedbo novih volitev v večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Trije politiki so srbskim in kosovskim oblastem postavili tri zahteve. To so takojšnja izvedba novih volitev v štirih občinah, zagotovitev sodelovanja Srbov na novih volitvah in začetek vzpostavljanja skupnosti srbskih občin v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Na srečanju evropske politične skupnosti v Moldaviji, kjer so zahodnjaki Kosovu postavili zahteve, sta bila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovska predsednica Vjosa Osmani. Osmani je izvedbo novih volitev na severu Kosova podprla samo, če bodo sprožene zakonito in če Beograd kosovskih Srbov ne bo spodbujal k bojkotu. Premier Albin Kurti je dejal, da volitve lahko izvedejo, če se konča nasilje na severu države. Dejal je, da bi z mirnimi protestniki razpravljal, fašistični drhali pa ne bo predal demokratične republike. Pred mestnimi hišami v treh od štirih občin na severu Kosova protestniki teden dni nasprotujejo novoizvoljenim županom albanske narodnosti. Izvoljeni so bili ob mizerni udeležbi, saj so srbske stranke na čelu s Srbsko listo volitve 23. aprila bojkotirale. 

Ameriški senat je z glasovi republikancev in demokratov  sprejel zakon, ki bo do januarja 2025 zamrznil omejitev zadolževanja zvezne vlade. Ob podpisu predsednika Joea Bidna bo zakon stopil v veljavo. Finančno ministrstvo je v primeru, da ne bi dvignili ali zamrznili omejitve dolga, zagrozilo z bankrotom države. Za podporo republikanskih poslancev, ki imajo v spodnjem domu kongresa večino, je Biden pristal na več republikanskih zahtev, med drugim omejitev socialnih transferjev in strožje pogojevanje socialne podpore z delom.  Prav tako zakon zagotavlja gradnjo plinovoda v apalaški regiji. Biden se je tudi odpovedal ideji odprave davčnih olajšav za korporacije in bogate, ki jih je uvedla vlada Donalda Trumpa. Več o dogovoru in republikanskih pogajalskih zmagah v Kultivatorju. 

Združene države Amerike so s Tajvanom podpisale sporazum o gospodarskem sodelovanju. Sporazum bo poenostavil carinske preglede, izboljšal regulativne postopke in vzpostavil skupne protikorupcijske ukrepe med Združenimi državami in Tajvanom. Kljub sporazumu ZDA in Tajvan še zmeraj nimata uradnih diplomatskih odnosov, saj je Tajvan uradno del Kitajske. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sporazum krši načelo ene Kitajske in je zadnji primer ameriških poskusov spodkopavanja politike tega načela. 

Švicarski parlament je zavrnil predlog o pošiljanju orožja Ukrajini. Proti predlogu so glasovali v Švicarski ljudski stranki, ki ima največje število poslancev v parlamentu, poleg njih pa so proti glasovali tudi predstavniki Zelene stranke. Predlog olajšave izvoza švicarsko proizvedenega orožja v Ukrajino je dal parlamentarni odbor za varnostno politiko. K izvozu orožja v Ukrajino so Švico pozvale nemška, danska, nizozemska in španska vlada. Nasprotniki predloga o pošiljanju orožja v Ukrajino so se sklicevali na vzdrževanje dolgoletne švicarske zunanjepolitične nevtralnosti. 

Švicarsko zvezno kazensko sodišče je medtem za vojne zločine in zločine proti človečnosti obsodilo nekdanjega liberijskega vojskovodjo Alieuja Kosijo. To je prvič v zgodovini, da je švicarsko sodišče izreklo sodbo zaradi zločinov proti človečnosti, potem ko je tožilstvo v pritožbenem postopku razširilo obtožnico. Kosiah je Švicarsko zvezno sodišče prvič obsodilo za vojne zločine junija 2021. Kosiah se je leta 1988 presilil v Švico, tam so ga aretirali leta 2014. Zvezno sodišče ga je obsodilo zaradi posilstva, umorov in ljudožerstva.

V Senegalu je na protestih proti aretaciji in obsodbi vodje največje opozicijske stranke Patrioti Senegala, Ousmana Sonkoja, umrlo devet ljudi. Sonkoja je včeraj sodišče obsodilo “kvarjenja mladine”, kar pomeni izkoriščanje položaja moči za spolne odnose z osebami, mlajšimi od 21 let. Dobil je dve leti zaporne kazni. Isto sodišče je Sonkoja oprostilo obtožb posilstva in groženj s smrtjo, a že obsodba kvarjenja mladine Sonkoju onemogoča, da bi naslednje leto kandidiral na predsedniških volitvah. Še pred obtožbo so varnostne službe obkrožile sodišče in Sonkojevo hišo, kjer so brez opozorila napadle demonstrante in novinarje s solzivcem. Protesti, ki so se začeli v prestolnici Dakar, so se razširili po drugih večjih mestih v državi.

Izvršni odbor Radiotelevizije Črne Gore je kljub odločitvi visokega sodišča za direktorja ponovno imenoval Borisa Raonića. Visoko sodišče je dan pred ponovnim imenovanjem Raonića odločilo, da je bil na to funkcijo imenovan nelegalno zaradi konflikta interesov, saj je Raonić istočasno član izvršnega odbora Agencije za elektronske medije, državnega medijskega regulatorja. Visoko sodišče je v svoji odločitvi eksplicitno pozvalo izvršni odbor Radiotelevizije Črne gore, naj Raonića ne imenuje ponovno za direktorja. Minister za ekonomski razvoj in turizem Goran Džurović je opozoril, da bo v primeru ponovne izvolitve Raonića vložil kazensko ovadbo zoper vodjo izvršnega odbora Radiotelevizije Veselina Drljevića.

Piratska stranka je zbrala prek pet tisoč podpisov za zakonski predlog omejitve županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata. Pirati bodo predlog zakona v državni zbor vložili čez 14 dni, saj jim upravne enote še niso izročile vseh podpisov. Predlog zakona so za zdaj podprli ministri in poslanci iz vrst Levice, odprto pa mu nasprotujejo v Skupnosti občin Slovenije. 

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Andrej Grah Whatmough je za ponedeljek sklical prvo sejo novega sveta RTV. Upravljanje in nadzor javnega servisa se bo v skladu z novelo zakona o RTV s programskega in nadzornega sveta preneslo na novoustanovljeni 17-članski svet RTV. Novela zakona kot posvetovalno telo sveta uvaja petčlanski finančni odbor. Novela tudi določa, da svet najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave. Sklic seje sveta je Whatmoughu naložilo ustavno sodišče, ko se je odločilo odpraviti zadržanje izvajanje delov novele zakona o RTV.

Vir fotografije: Piratska stranka