V Generalni skupščini Združenih narodov je bil za Palestino z veliko večino izglasovan nov status. Palestina je tako postala država opazovalka, še vedno pa ni članica. Palestinske delegacije tako lahko prisostvujejo razpravam organov Združenih narodov in se pridružujejo nekaterim telesom, med drugim tudi Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Izrael je glasovanje sprejel z ogorčenjem in ga označil kot korak nazaj v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Hkrati se je izraelski premier Benjamin Netanjahu zahvalil vsem devetim državam, ki so si drznile glasovati proti priznanju statusa in se tako domnevno postavile na stran resnice in miru. Slovenija se je pri glasovanju vzdržala.

Egiptovski parlament je potreboval devetnajst ur razprave, preden je odobril nov predlog ustave. Parlament, v katerem ima večino Muslimanska bratovščina, je na ta način poskušal rešiti ustavno krizo, ki je nastala, ko si je predsednik Mohamed Mursi podelil nekaj novih pooblastil, s katerimi pa se ne strinja egiptovsko sodstvo. Mursi je obljubil, da mu bodo ta pooblastila prenehala veljati, ko bo sprejeta nova ustava, s čimer želi, kot pravi sam, zaščititi revolucijo. Zaradi spornosti novih zakonskih posegov namerava egiptovsko vrhovno sodišče razpustiti parlament, opozicija pa poziva k množičnim demonstracijam. Opozicija se z novo ustavo ne strinja predvsem zaradi njene verske osnove, saj naj bi se bile egiptovske oblasti pred sprejetjem novih zakonov v prihodnje primorane posvetovati z islamskim inštitutom al-Azhar.

Velika Britanija je Ruandi zaradi domnevne pomoči upornikom v sosednji Demokratični republiki Kongo odrekla finančno pomoč. Že vse odkar je vojaško zelo uspešna uporniška skupina M23 zavzela mesto Goma blizu ruandske meje, se namreč ruandska vlada sooča z očitki, da podpira omenjeno skupino, kar pa vztrajno zanika. Britanska vlada se je kljub temu odločila, da ne izplačajo 21 milijonov funtov vredne pomoči, hkrati pa povečajo vsoto, namenjeno za rešitev humanitarne krize v Kongu, na 18 milijonov funtov. Osnova za potezo Velike Britanije je predvsem dokument Združenih narodov, ki je ušel v javnost in v katerem je ruandski obrambni minister obtožen, da vodi vojaške operacije skupine M23 na ozemlju Konga.

Indijsko vrhovno sodišče od vlade Zahodne Maharaštre zahteva pojasnilo v zvezi z aretacijo dveh mladenk, ki sta na Facebooku objavili domnevno sporno vsebino. Shaheen Dhada je namreč po smrti lokalnega politika zapisala nekaj krepkih na račun žalovanja za pokojnikom, kar je komentirala tudi njena prijateljica. Še isti dan sta bili obe dekleti aretirani, kar je sprožilo plaz kritik, v katerih lokalno vlado obtožujejo zlorabe oblasti. Ob tem je indijsko ministrstvo za komunikacije že objavilo nove, manj restriktivne smernice za preganjanje avtorjev spornih zapisov na Facebooku.

Aleksander Cvetković, bosanski Srb, obtožen sodelovanja pri pokolu v Srebrenici, je na izraelskem vrhovnem sodišču izgubil pritožbo na odločitev okrajnega sodišča, ki je dovolilo njegovo izročitev bosanskim oblastem. Cvetković se je med vojno v Bosni boril na srbski strani in domnevno sodeloval pri zločinih v Srebrenici, zaradi česar je po ustanovitvi sodišča za vojne zločine v Sarajevu leta 2005 s svojo družino pobegnil v Izrael. O dokončni usodi Cvetkovića, ki je tudi izraelski državljan, bo odločal izraelski pravosodni minister Yakov Neeman, ki pa nima pravne podlage, da izročitve ne bi dovolil. Obtožbe, ki ga čakajo v Bosni in Hercegovini, se nanašajo predvsem na njegovo poveljniško vlogo pri pokolu 1200 neoboroženih Bošnjakov na Branjevu.

Kosovski mediji so objavili zvočne posnetke prisluhov nekaterim najvidnejšim politikom v državi. Posnetki vsebujejo tudi pogovore kosovskega premierja Hashima Thacija, v katerih poslanca in osumljenega vojnih zločinov Fatmirja Limaja poimenuje za bandita, predsednika parlamenta Jakupa Krasničija pa preimenuje v Jakupovskega, kar naj bi bilo norčevanje iz njegovega slovanskega porekla. Kosovska vlada je posnetke zavrnila kot zmontirane ponaredke, vendar jih je kmalu demantirala Misija EU na Kosovu, ki je potrdila, da so posnetki avtentični in da so del njihove preiskave. Za kakšno preiskavo gre in kdo je vpleten, pri Eulexu sicer niso pojasnili.

Na poziv rektorja in senata Univerze v Ljubljani so danes nekatere fakultete od desete do dvanajste ure prekinile predavanja. Na ta način so izkazale solidarnost s tremi akademijami, ki delujejo v okviru univerze in ki so jih varčevalni ukrepi najbolj prizadeli. V času prekinitve predavanja so vodstva fakultet svoje študente in zaposlene informirala o finančni situaciji lastne ustanove in širše univerze. O razmerah, v katerih so prisiljeni delovati, in obetih za prihodnost smo govorili z Andrejem Grafenauerjem, dekanom Akademije za glasbo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Podkorenu se bo danes zbralo več kot dvesto parkeljnov, ki bodo z ognjenim spektaklom navduševali in strašili otroke ter odrasle. Nekaj o sami prireditvi nam je povedal Blaž Veber iz Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kakšna pa je zgodovina parkeljnov v Podkorenu in okolici? Govori Blaž Veber.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

ODPOVED: Off je pripravil Jaša.