V Španiji so znani rezultati  parlamentarnih volitev, na katerih je z osvojenimi 123  mandati od 350 možnih, zmagala dosedaj vladajoča Ljudska stranka. Drugo mesto so z 90 osvojenimi mandati zasedli socialisti, na tretje in četrto mesto pa sta se z 69 in 40 mandati uvrstili parlamentarni novinki Podemos in Ciudadanos. Prvič po koncu Francove diktature leta 1975 pa bo v španskem parlamentu za oblikovanje stabilne oblasti treba oblikovati večstrankarsko vlado. Kljub zmagi konseravtivne Ljudske stranke gre v prihodnjih tednih pričakovati velike težave pri oblikovanju koalicije, saj je za oblikovanje vlade potrebnih 176 sedežev. Trn v peti trenutnemu premierju Marianu Rajoyu je predvsem zelo dober rezultat levo usmerjenega Podemosa, ki skupaj z rezultatom Socialistične stranke onemogoča formiranje dovolj velike koalicije med Ljudsko stranko in liberalno usmerjenim Ciudadanosom.

Odbor grškega parlamenta za zunanje zadeve je prejšnji teden soglasno sprejel predlog za priznanje Palestine, jutri pa bodo o njem glasovali še v parlamentu. Predlog je bil narejen na pobudo vladajoče stranke Sirize in je, podobno kot tista, ki sta ju sprejela francoski in britanski parlament, bolj simbolične narave.  Kljub temu odnosi med Grčijo in Izraelom ostajajo prijateljski.

Tudi v Sloveniji poteka postopek za priznanje Palestine. Kljub temu, da je zunanji minister Erjavec pred časom izjavil, da bo Slovenija do konca leta priznala Palestino, se to ne bo zgodilo. Zakaj je temu tako, nam je razložil Matej Vatovec, poslanec Združene levice.

Izjava

Presenetljivo nepresenetljiv rezultat referendumskega odločanja prihaja iz Ruande, na katerem so volivci z več kot 98 odstotki za podprli predlog spremembe ustave, po katerem  je predsedniku Kagameju hipotetično omogočeno vladanje do leta 2034. Po dosedanji ustavi bi lahko trenutni predsednik vladal  do leta 2017, po novem pa ima možnost osvojitve sprva sedemletnega, nato pa še dveh petletnih mandatov.  Kagame je sicer na oblasti od leta 1994, ko je bila z zmago tutsijsko vodene Ruandske patriotske fronte končana državljanska vojna.

Iz Ruande skok v sosednji Burundi, ki je  zavrnil v petek sprejeti sklep Afriške unije,  po katerem naj bi ta v nestabilno državo napotila 5.000 mirovniških vojakov. Le-ti naj bi skrbeli za varnost civilnega prebivalstava države, ki v zadnjem času tone v vse globljo politično krizo. Burundijske oblasti so svojo odločitev obrazložile s tem, da ne bodo trpeli vmešavanja v svoje notranje zadeve, na drugi strani je Unija podala 96-urni rok, v katerem pričakuje polno sodelovanje, v nasprotnem primeru bodo vojake poslali brez soglasja. Začetki težav segajo v mesec april, ko je prejšnji in sedanji predsednik Pierre Nkurenziza najavil ponovno kandidaturo na julijskih volitvah, ki so jo nasprotniki ocenili kot neustavno. Odločitev je rezultirala v opozicijskem bojkotu volitev in strahu pred novo državljansko vojno, kar je v beg čez mejo države pognalo več kot 200.000 prebivalcev.

Turška policija je s solzivcem razbila več stoglavo množico, ki je na nedeljskih protestih na trgu Taksim v Istanbulu izražala podporo Delavski stranki Kurdistana oz. PKK, proti kateri je Turčija preteklo sredo na jugovzhodu države začela novo obsežno vojaško operacijo. Znotraj nje je vojaško vodstvo na urbana območja provinc Cizre, Silopi in Sirnak odposlalo okoli 10.000 vojakov, podprtih s tankovskimi enotami, katerih naloga je odkriti in odstraniti podpornike PKK. V mestih v regiji je bila zaradi trajajoče vojaške akcije uvedena tudi policijska ura. Poleg urbane operacije  je bilo v petek izvedenih več letalskih napadov na baze PKK na severu Iraka. Turške oblasti so ob tem sporočile, da je bilo v spopadih med operacijo ubitih več kot sto domnevnih pripadnikov PKK, dva turška vojaka in pet civilistov.

Mirovna pogajanja za končanje jemenske državljanske vojne med Hutiji in jemenskimi vladnimi silami, ki so potekala v Švici pod okriljem Organizacije združenih narodov, so se v nedeljo končala brez velikih prebojev. Hutije podpira Iran, jemenske vladne sile pa Saudska Arabija in Združene države Amerike. Sprti strani sta se dogovorili za izpustitev vseh zapornikov,  vzpostavitev odbora za zmanjšanje medsebojnih napetosti in omogočanje dostopa humanitarne pomoči na vsa prizadeta območja. Državljanska vojna, ki poteka od marca letošnjega leta, je terjala več kot 5.800 življenj, vsaj 27.000 ljudi pa je bilo ranjenih. Posebni odposlanec Združenih narodov Ismail Ould Cheikh Ahmed je oznanil, da se bo nov krog mirovnih pogajanj začel 14. januarja 2016 in da so zdajšnja prinesla resen napredek, čeprav je bilo med njimi več kršitev začasnega premirja, ki je bilo vzpostavljeno v torek, ko so se pogajanja začela.

Padla je novela zakona o zakonski zvezi. Na včerajšnjem referendumu je po neuradnih izidih za zakon glasovalo slabih 37 odstotkov, proti pa dobrih 63 odstotkov volivcev, zakon je bil večinsko zavrnjen v vseh osmih volilnih enotah.

O izidu smo se pogovarjali s predsednico Nove Slovenije, Ljudmilo Novak:

Izjava

Za mnenje smo povprašali tudi Mateja Vatovca iz Združene levice:

Izjava

Ker je bil referendum o noveli zakona o zakonski zvezi zavrnjen, še leto dni ne bo mogoče zakonsko spreminjati definicije zakonske zveze in pravice do posvojitve otrok.

Kljub temu je glavna pobudnica referenduma, koalicija Za otroke gre, že napovedala, da bo pripravila predlog novih zakonskih uredb na področju pravic istospolnih parov.

OFF so pripravili Vajenca Simon in Vid ter Jošt.