Iranska vojska je izvedla več raketnih napadov v Siriji in na severu Iraka. V Siriji so ciljali tarče Islamske države, ki je prevzela odgovornost za teroristični napad tretjega januarja na spominski slovesnosti v iranskem Kermanu. Na slovesnosti so se poklonili generalu Kasemu Solejmaniju, ki ga je v Iraku leta 2020 ubila ameriška vojska. V Iraku pa so Iranci zdaj raketirali skrivna oporišča izraelske obveščevalne agencije Mossad, trdijo v Iranski revolucionarni gardi. Napovedujejo, da bodo zaradi »sionističnih zločinov« z napadi nadaljevali. Iraška vlada je zaradi napada iranskega veleposlanika pozvala na zagovor in na posvet poklicala svojega veleposlanika v Iranu.

Medtem izraelski sionisti nadaljujejo genocid v Gazi, kjer je Izrael blokiral vse telekomunikacije. Med včerajšnjim bombardiranjem je okupacijska vojska po trditvah palestinskega Hamasa ubila dva talca, a Izraelci to zanikajo, češ da stavba, v kateri sta bila, ni bila tarča bombardiranja. Oba ubita talca sta se pojavila v nedeljskem videu, v katerem Hamas Izrael svari pred nadaljevanjem vojne. Intenzivnost napadov na Gazo se medtem stopnjuje, tako z raketiranjem kot s pehotnimi napadi, čeprav je izraelski obrambni minister Joav Galant napovedal zmanjševanje splošnih operacij. 

Na strankarskih volitvah republikanske stranke v zvezni državi Iowa je zmagal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Prejel je 51 odstotkov glasov, na drugem mestu je bil z 21 odstotki guverner Floride, Ron DeSantis, na tretjem mestu pa z 19 odstotki nekdanja guvernerka Južne Karoline, Nikki Haley. Četrtouvrščeni Vivek Ramaswamy je svojo kampanjo zaključil in podprl Trumpa. Strankarske volitve služijo kot posvetovalni referendumi, na osnovi katerih elektorji stranke izberejo svojega predsedniškega kandidata. Iowa je ena redkih zveznih držav, ki še izvajajo strankarske volitve, medtem ko je večina drugih držav prešla na sistem primarnih volitev, ki jih namesto strank organizirajo vlade zveznih držav. Tudi na primarnih volitvah se izbira predsedniške kandidate za demokratsko in republikansko stranko, vendar lahko na njih sodelujejo vsi volilci, na strankarskih pa le registrirani volivci določene stranke. Za Trumpa je izid glasovanja v Iowi pokazal predvsem, da so podporniki njegovih dveh glavnih izzivalcev razdeljeni, kar mu bo še olajšalo kandidaturo na predsedniških volitvah prihajajoče jeseni. 

Britansko naftno podjetje Shell bo po skoraj stoletju prodalo svoje kopenske naftne posle v Nigeriji. Kupec je konzorcij štirih nigerijskih in enega švicarskega podjetja, ki bo nakup opravil za največ 2,2 milijarde evrov. Shell ima v lasti okoli 30 odstotkov delnic svojih nigerijskih poslov, preostanek si delijo nigerijska država, ki je večinski lastnik, italijanski Eni in francoski Total. Prodajo so pričeli že leta 2021, vključuje pa 18 lokacij na nigerijskem kopnem in v plitvinah. Shell bo ohranil svoje naftne posle na nigerijskem morju in infrastrukturo za pridobivanje zemeljskega plina. Prodajo upravičujejo kot poenostavitev svojega portfelja. Za Shell so operacije v Nigeriji posebej zapletene zaradi mnogih tožb, ki jih zaradi uničujočih posledic naftne industrije v delti reke Niger proti podjetju vlaga tamkajšnje prebivalstvo. Poleg Shella so v preteklih letih lastne nigerijske posle že prodajali Eni, ameriški Exxon Mobil in norveški Equinor. Konzorcij Renaissance, ki bo kupil posle Shella, bo s tem prevzel tudi odgovornost za razlitja nafte v delti Nigra.

Bolgarski minister za obrambo Todor Tagarev je oznanil infrastrukturno investicijo v višini šestih milijard, ki bo služila predvsem za povečano mobilnost vojakov zveze Nato. Trenutno je v Bolgariji v okviru Natove misije pod italijanskim vodstvom nastanjenih okoli tisoč vojakov, z investicijo pa nameravajo kapacitete najprej povečati na 1500 vojakov. V sklopu investicije bodo gradili nove ceste, železnice, plinovode, skladišča in bivalne enote za potrebe civilnega prebivalstva in Natove misije v Bolgariji. Končni cilj investicije je bolgarske infrastrukturne kapacitete povečati do te mere, da bi lahko oblikovali novo Natovo mednarodno brigado v velikosti do 5000 vojakov. 

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani so danes v podporo Palestini izvedli protestno branje poezije. Protestirajoči študentje zahtevajo, da se FDV kot največja družboslovna fakulteta v Sloveniji jasno opredeli do genocida v Gazi in uporabi vsa sredstva, ki so ji na voljo, da pripomore h koncu konflikta in okupacije. Upajo, da bo s tem FDV vplivala tudi na druge fakultete ter na Univerzo v Ljubljani, da javno podprejo Palestino. Kako razume namen dogodka, strne študentka mednarodnih odnosov Arina Šmidt.

Izjava

Na seznam za odstranitev je vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih uvrstila 18 objektov na Koroškem, skupaj po celi Sloveniji pa 348. Včeraj se je vodja službe Boštjan Šefic zaradi načrtovane odstranitve sestal z lastniki objektov na Koroškem, ki imajo glede rušenja štiri možnosti. Lahko se odločijo za prejem nadomestitvenega objekta, torej novega objekta na drugi lokaciji, prejem odškodnine za objekt ali nakup nadomestne nepremičnine od države. Lastnikom zemljišč z objekti za rušenje lahko država dodeli tudi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, pri čemer imajo lastniki pravico do tega, da sami poiščejo primerno nepremičnino. Če se lastniki nočejo odločiti za nobeno izmed štirih ponudb, država ne izključuje možnosti njihove razlastitve. Končne ocene stanja objektov, označenih za odstranitev, bodo pripravljene v februarju. Šefic predvideva, da bodo prve pogodbe z lastniki objektov, ki jih morajo odstraniti, podpisali konec maja ali začetek junija, prednostno pa bodo obravnavali objekte, ki so že porušeni. 

Prevoz za otroke s posebnimi potrebami v ljubljanski Center Janeza Levca bo opravljal Ljubljanski potniški promet, krajše LPP. V preteklosti so prevoz izvajale zasebne taksi službe, a se na nov razpis Mestne občine Ljubljana ni prijavila nobena. Zato so na občini ponudili alternativo v obliki brezplačnih kartic Urbana ali pokrivanja kilometrine za starše otrok s posebnimi potrebami. 65 otrok, katerih starši se niso odločili za nobeno od obeh možnosti, bo prevažal LPP. Na leto bo občina za prevoze namenila skoraj 160 tisoč evrov, izvajali pa jih bodo s sedmimi kombiji in enim minibusom. Ravnatelj Centra Janeza Levca, Matej Rovšek, je z rešitvijo zadovoljen, saj po njegovih besedah to otrokom zelo olajša pot v šolo in jim pomaga, da se čim hitreje naučijo vožnje z javnim prevozom.

Foto: DB