OFF pijanih kapitanov
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je na fronti v Zaporožju zajelo vsaj sedem nemških tankov leopard in pet ameriških tankov bradley. Trofeje, kot so v objavi označili tanke, so Ukrajini Nemci in Američani dostavili marca in aprila. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je napredovalo od 250 do 700 metrov v smeri mesta Bahmut. Kakor trdi ukrajinska stran, je zavzela še štiri vasi v Zaporoški oblasti. Rusi trdijo, da so več izgubljenih pozicij zavzeli nazaj.
Na vzhod Rusije, v Sibirijo. Na reki Leni v regiji Irkutsk sta trčila dva naftna tankerja. Pri tem se je razlilo od šestdeset do devetdeset ton nafte. Po podatkih vzhodnosibirskega prometnega tožilstva je do trčenja prišlo, ko je eni od ladij poveljeval prvi kapitanov pomočnik, ki je nadomeščal pijanega kapitana. Irkutske oblasti so organizirale skupine za ukrepanje v izrednih razmerah. Skušajo predvsem omejiti uporabo vode v prizadetih območjih.
Praško sodišče je obsodilo več nekdanjih vodij rudarskega podjetja Mostecká uhelná společnost, krajše MUS, zaradi zlorab položaja in prevar pri privatizaciji podjetja. Nekdanje vodstvo podjetja je leta 2005 državo oškodovalo za približno 100 milijonov evrov, ko je vladi prikrilo, da so menedžerji sami bili kupci manjšinskega državnega deleža v družbi. Poleg večletnih zapornih kazni sta nekdanji direktor podjetja Oldřich Klimecký in menedžer Antonín Koláček dobila tudi petletno prepoved upravljanja podjetij. Gre za eno redkih čeških privatizacijskih afer, ki se je končala s kaznovanjem odgovornih.
Nizozemska vlada je predstavila shemo državnega odkupa kmetij, ki porabljajo velike količine dušika v bližini naravovarstvenih območij. Evropska komisija je vladni načrt odkupa omenjenih kmetijskih gospodarstev, vreden milijardo evrov in pol, odobrila pred mesecem dni. Kmetije, ki bodo dobile možnost državnega odkupa, izpustijo več kot 2500 molov dušika letno. Trenutni program predvideva zgolj vladni odkup kmetij, Evropska komisija pa mora še odobriti možnosti preselitve kmetij ali prehoda na bolj trajnostne metode. Kmetije bi država odkupila za 120 odstotkov njihove vrednosti. Proti državnim načrtom zmanjšanja števila kmetij zavoljo okoljske politike nizozemski kmetje protestirajo od leta 2019.
Poslanci Svobode, socialdemokratov, Levice in Nove Slovenije so v državni zbor vložili predlog novele zakona o političnih strankah. Kot najpomembnejši cilj predloga so izpostavili zvišanje možnega deleža pridobitve sredstev državnega proračuna za poslanske skupine in poslance na podlagi zakona o poslancih, ta bi se s sedanjih petdeset zvišal na sedemdeset odstotkov. Predlog novele bi vrnil pred desetimi leti odpravljeno ureditev financiranja strank glede na rezultat volitev. Po novem-starem sistemu bi bile stranke upravičene do desetih odstotkov sredstev iz proračuna, do preostalih devetdeset odstotkov pa bi bile upravičene sorazmerno z rezultatom na volitvah, kar pomeni manj denarja za izvenparlamentarne stranke. Po poročanju časnika Delo bodo za odpravo nezadovoljstva najmanjših strank povečali skupno vsoto proračunskih sredstev za financiranje strank. To bi seveda koristilo vsem strankam, ne le najmanjšim.
Mariborske nevladne kulturne organizacije so objavile javno pismo, v katerem nasprotujejo občinskim rezom v področje kulture. Zapisali so, da ne pristajajo na izjave, da ni denarja, saj da so sredstva usmerjena v napačne projekte, izpostavili so mednarodno šolo in olimpijski festival mladih. S predvidenimi rezi v kulturni proračun je ogrožen tudi obstoj Mariborskega radia študent, znanega kot Radio MARŠ. Kakšne razloge za reze v proračunu je na današnjem sestanku predstavila občina, razloži odgovorni urednik Radia MARŠ, Jan Podbrežnik.
Kaj rezi pomenijo za Radio MARŠ?
Občina je Radiu MARŠ sicer ponudila začasne odločbe, ki bi omogočile 80-odstotno financiranje projektov in programov – a zgolj do septembra.
Iz štajerske v državno prestolnico. Po poročanju časnika Dnevnik je inšpektorica za naravo in vode sredi maja izdala odločbo, s katero je ustavila posek dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Mestna občina Ljubljana bi namreč morala pred sečnjo dreves pridobiti tudi mnenje Zavoda za varstvo narave. Zavoda do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati. Odločitev je na današnji novinarski konferenci komentiral ljubljanski župan Zoran Janković.
Zakaj pa občina ni pridobila še mnenja Zavoda za varstvo narave?
Od izdaje odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, na podlagi katere se je sečnja začela, so do danes posekali 200 dreves od predvidenih 389. Odločba inšpektorice ne dovoljuje nadaljnje sečnje, dokler ne bo mnenja podal tudi Zavod za varstvo narave.
Vir fotografije: Wikimedia commons
Dodaj komentar
Komentiraj