Napaka na nezaščitenem strežniku ekvadorskega marketinškega podjetja Novaestrat [novEstrat] je ogrozila osebne podatke vseh prebivalcev Ekvadorja. Po podatkih spletnega medija ZDnet, ki je odkril napako, je bilo javno dostopnih 20 milijonov profilov, kar predstavlja profile celotne populacije 16 milijonske države in štirih milijonov nedavno preminulih državljanov. Nezaščitene informacije so vsebovale imena, rojstne podatke, naslove, družinska razmerja, državne identifikacijske in davčne številke, podatke o zaposlitvi in izobrazbi, telefonske številke, podatke o bančnih računih in podatke o kreditni sposobnosti. Med prizadetimi je tudi približno 7 milijonov otrok in mladostnikov, ekvadorska policija pa je že sprožila obširno preiskavo podjetja, ki je povzročilo izgubo podatkov. Notranja ministrica Maria Paula Romo je že napovedala obsežne spremembe zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, ki bi zasebnim podjetjem onemogočila shranjevanje podatkov večjih skupin ljudi.

Poslanci Evropskega parlamenta so potrdili imenovanje nekdanje predsednice Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagard na čelo Evropske centralne banke. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 394 poslancev, proti je glasovalo 206 predstavnikov, 49 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Dokončno besedo pri njenem imenovanju bo imel še Evropski svet, v katerem ima Lagard zaenkrat podporo. Na zaslišanju pred poslanci se je zavzela za ohranitev spodbujevalne denarne politike, za ozelenitev monetarne politike in okrepitev ogrožene multilateralne ureditve, obljubila pa je tudi komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi. Nasprotniki njenega imenovanja so politike Lagard med njenim predsedovanjem IMF-u označili za glavne povzročitelje obširnih socialnih stisk v evropskih državah, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza v začetku tega desetletja.

Slovaška vlada je prestala glasovanje o nezaupnici, ki ga je opozicija sprožila zaradi kriminalne preiskave umora novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke februarja 2018. Med preiskavo umora novinarja, ki je pisal o korupciji med vodilnimi krogi države, je policija ugotovila, da so imeli morilci povezave v najvišjih državnih krogih. Med osumljenimi je tudi nekdanji notranji minister, ki je odstopil prejšnji teden, čeprav ga predsednik vlade Peter Pellegrini ni hotel odstaviti. Usoda vlade do zadnjega ni bila jasna, saj je odhod dveh poslancev manjše koalicijske partnerice vlado stal parlamentarne večine 150-ih sedežev. Vlado so presenetljivo podprli nekateri nepovezani poslanci, kar je ponovno sprožilo namigovanja o vladni korupciji.

Proti vladni korupciji pa protestirajo tudi v Indoneziji, kjer je parlament sprejel spremembe zakona o nadzoru nad glavnim protikorupcijskim uradom. Zakon močno omejuje pravice urada do avtonomnih preiskav in prisluškovanja osumljencev, zaradi česar bi se lahko močno zmanjšala njegova učinkovitost. Nasprotniki zakona opozarjajo, da je urad od njegove ustanovitve leta 2002 med glavnimi zaslužniki za drastično zmanjšanje korupcije v državi. Urad bo zdaj nadzoroval zunanji odbor, vsi uslužbenci urada pa bodo dobili pravni status državnega uslužbenca, kar pomeni, da jih bo moralo neposredno potrditi pristojno ministrstvo.

Hrvaška policija je na zagrebškem letališču prijela Gordana Duhačka, novinarja spletne platforme index.hr. Razlog za aretacijo so po navedbah predstavnikov policije žaljivi tviti, s katerimi je žalil policijo in hrvaške državljane. Po navedbah policije bi se moral v ponedeljek zglasiti na policiji na zaslišanje, ker pa tega ni storil so ga na letališču na poti v tujino zadržali. Duhačka so sicer že izpustili, po njegovih navedbah pa je bil v nedeljo na policiji in policistom razložil, da se zaslišanja v ponedeljek ne more udeležiti, ker potuje na službeno pot. Kot pravi, so se takrat prisotni policisti strinjali, da zaslišanje prestavijo za nekaj dni, kljub temu pa so ga v ponedeljek na letališču pridržali. Duhaček je v tvitih uporabil kratico ACAB, all cops are bastards, občutke državljanov pa naj bi razžalil s prepesnitvijo znane domoljubne pesmi Vilo Velebita v Govna Velebita. 

Računsko sodišče je v revizijskem postopku ugotovilo, da vlada, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso zadovoljivo zagotavljali storitev socialnega varstva. V obdobju med letoma 2007 in 2018 so pristojni organi poleg tega neenako obravnavali upravičence in neustrezno načrtovali sistem dolgotrajne oskrbe varovancev. V letu 2016 je na primer od skoraj 400 tisoč upravičencev različne storitve socialnega varstva prejemalo zgolj slabih 9 odstotkov, 2 odstotka pa sta na storitve čakala v čakalnih vrstah. Za ostalih 89 odstotkov država enostavno ni imela podatkov o potrebah in prejemanju pomoči. Ministrstvo za delo je poleg pomanjkljivega zbiranja podatkov o upravičencih tudi napačno oblikovalo strategijo razvoja in jo usmerjalo predvsem v razvoj oskrbe na domu, čeprav je povpraševanja po nastanitvi v domovih za ostarele trikrat več. 

Nekdanji podžupan Kopra Patrik Peroša, ki je moral zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopiti, ne bo odstopil z mesta generalnega sekretarja stranke Oljka. Predsednik stranke Valter Krmac je njegov odstop pričakoval in je presenečen, da Peroša odstopa s te funkcije še ni ponudil. Krmac je za jesen zaradi odstavitve Peroše in odhoda nekaterih drugih pomembnih funkcionarjev stranke napovedal kongres, na katerem bodo stranko po njegovih besedah prevetrili. Poleg funkcije generalnega sekretarja Oljke pa Peroša še vedno opravlja funkcijo predsednika Slovenske univerzitetne športne zveze. Ker zaradi tega SUŠZ zastopa tudi v Strokovnem svetu RS za šport, je pojasnila v povezavi z nadaljnjim opravljanjem funkcije zahteval tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.