Poslanci evropskega parlamenta so s 433 glasovi za in 123 proti – 28 se jih je glasovanja vzdržalo – podprli resolucijo, ki ugotavlja, da Madžarska ni več »polna demokracija«, temveč deluje kot »hibridni režim volilne avtokracije«, v katerem volitve sicer potekajo, a brez spoštovanja demokratičnih norm in standardov. Besedilo resolucije, ki je nadgradnja tiste iz leta 2018, ko je Evropski parlament sprožil postopek proti Madžarski, omenja »namerna in sistematična prizadevanja madžarske vlade za spodkopavanje evropskih vrednot«, zaradi česar evropski poslanci od Evropske komisije zahtevajo ukrepanje po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji. Ta proti državi članici, ki krši vrednote Evropske unije, kot jih opredeljuje 2. člen Pogodbe o EU, predvideva vpeljavo preventivnih ukrepov ali sankcij, med katerimi je tudi uredba o proračunski pogojenosti. Evropska komisija je sicer že aprila proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja izplačil finančnih sredstev z vladavino prava, prav tako pa Madžarski ni odobrila nakazila 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki je bil sprejet za soočanje s posledicami pandemije covida-19.

Evroposlanci, ki so podprli resolucijo, so izrazili skrb nad delovanjem ustavnega in volilnega sistema, nad odvisnostjo sodstva, korupcijo, medijsko, akademsko in versko nesvobodo ter kratenjem pravic skupnosti LGBTIQ+. Od slovenskih evroposlancev so resolucijo podprli Klemen Grošelj, Ljudmila Novak, Matjaž Nemec in Milan Brglez, proti pa sta glasovala Milan Zver in Romana Tomc. Franc Bogovič se je vzdržal, Irena Joveva pa se glasovanja ni udeležila.

Hrvaška vlada je sklenila, da bo moralo naftno-plinsko podjetje INA ves plin, ki je proizveden na Hrvaškem, prodati državnemu energetskemu podjetju HEP. Poleg tega bo morala INA glede na obstoječe načrte povečati proizvodnjo zemeljskega plina za 10 odstotkov, kot je po srečanju krizne skupine za zagotavljanje nemotene oskrbe s plinom povedal minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović. Ukrep bo veljal od 1. novembra letos do 31. marca prihodnje leto. Naloga podjetja HEP, ki bo kupilo plin od INE, bo nadaljnja distribucija oziroma prodaja plina gospodinjstvom, bolnicam, vrtcem in drugim institucijam. Kot je pojasnila vlada Andreja Plenkovića, se tako želijo izogniti morebitnim motnjam v oskrbi, ki bi se lahko pozimi pojavile tako pri gospodinjskih kot gospodarskih odjemalcih. Večinski lastnik INE, madžarsko naftno in plinsko podjetje MOL, sicer trdi, da plina ne izvažajo v tujino. Po navedbah Filipovića je bil sprejeti ukrep namenjen tujim podjetjem na Hrvaškem, ki so tam registrirala svoje podružnice in plin nato prodajala v tujino.

Nadaljujemo na področju energetike. Nemčija je prevzela nadzor nad nemškima podružnicama ruskega energetskega podjetja Rosneft. S tem si želi država zagotoviti oskrbo z energijo, pri katerih so se začele pojavljati motnje po ruski invaziji na Ukrajino. Nadzor nad podružnicama bo pol leta izvajala Zvezna agencija za omrežja, da zagotovi delovanje rafinerij v mestih Karlsruhe, Vohburg in Schwedt. Rosneft Deutschland je največje podjetje za predelavo nafte v državi in predstavlja kar 12 odstotkov vseh nemških zmogljivosti za predelavo nafte. Nemška vlada je podoben ukrep sicer sprejela že aprila, ko je začasno prevzela nadzor nad nemško podružnico ruskega Gazproma.

Tunizijski predsednik Kais Saied je podpisal volilni zakon, v skladu s katerim bodo volivci na parlamentarnih volitvah – naslednje bodo v Tuniziji 17. decembra – glasovali za kandidate in ne liste političnih strank, kot so počeli do zdaj. Saied je odločitev utemeljil s tem, da bo imela volja volivcev več veljave, medtem ko opozicija, ki je volilni zakon že zavrnila, predsednika obtožuje, da želi zmanjšati vpliv strank v politiki. Tiste stranke, ki nasprotujejo Saiedu, so sicer že sporočile, da bodo bojkotirale vse volitve, ki bodo izvedene po novi tunizijski ustavi. Ta je bila z 90 odstotki podpore, a le ob 30-odstotni udeležbi, potrjena 25. julija letos ter je na račun zakonodajne in sodne veje oblasti povečala pooblastila izvršni, ki je podrejena predsedniku. Saied, ki je marca razpustil parlament, sicer zanika obtožbe, da Tunizija pod njegovim vodstvom drsi v diktaturo.

Slovenija bo odstopila od nakupa 45 osemkolesnih oklepnikov boxer, je odločila vlada Roberta Goloba po seznanitvi z notranjim revizijskim poročilom obrambnega ministrstva. Sprejeti sklep temelji na oceni, da nakup oklepnikov v vrednosti 281 milijonov evrov gospodarsko ni smotrn. Pogodbo posrednice, Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju, krajše OCCAR, z dobaviteljem, nemškim podjetjem Artec, je v imenu takrat odhajajoče vlade Janeza Janše 11. maja podpisal obrambni minister Matej Tonin. Po besedah zdajšnjega obrambnega ministra Marjana Šarca iz revizijskega poročila, ki je sicer interno, izhaja, da je bila izbrana najdražja možnost, zato je vlada sprejela odločitev o odstopu od pogodbe. Stroški, ki bodo nastali zaradi tega, so ocenjeni na 20 odstotkov pogodbene vrednosti oziroma 70 milijonov evrov. Več v Kultivatorju ob 17. uri.

Predsedstvo Socialnih demokratov je soglasno potrdilo evropskega poslanca Milana Brgleza za predsedniškega kandidata stranke na volitvah, ki bodo 23. oktobra. Ob tem so koalicijski partnerici, Gibanje Svoboda in Levico, pozvali, naj podpreta Brglezovo kandidaturo. Iz Gibanja Svoboda, katerega svet stranke je zasedal včeraj popoldne, so sporočili sprejetje sklepa, da bodo v prvem krogu predsedniških volitev podprli neodvisnega kandidata – koga, še ni znano. V Levici, v kateri še poteka evidentacijski postopek, bodo končno odločitev, kdo bo njihov predsedniški kandidat oziroma ali so pripravljeni podpreti Brgleza, sporočili po seji sveta stranke, ki bo na začetku prihodnjega tedna.

Včeraj bi morala potekati seja konference Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gorenjske. Sejo konference je želela sklicati petina njenih članov, vendar je nazadnje niso izvedli. Govori Nataša Malnar, predsednica Sindikata doma upokojencev Kranj.

Izjava

Zahtevo za preprečitev sklica seje je prek odvetnika podal Boštjan Medik, generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov in zastopnik območne organizacije za Gorenjsko, ki pojasni, zakaj se je obrnil na sodišče.

Izjava

Okrajno sodišče v Kranju je sklenilo, da se izda začasna odredba in prepove sklic seje, saj soglasja članov konference za njen sklic niso dovolj, temveč je za to treba pridobiti pooblastila članov. Malnar izpostavlja, da pravni manevri, ki so jim priča, odražajo tudi način komuniciranja.

ODPOVED: OFF sta pripravila vajenka Zala in Fabjan.

Vir fotografije: pxhere