Peru se sooča s socialnimi nemiri. Protesti zaradi naraščajočih cen elektrike, ki so se podvojile, ponekod v ruralnih predelih celo potrojile, in slabega izvajanja električnih storitev, ki jih sicer opravlja privatno podjetje Electro Sur Este, potekajo v štirih regijah. Najbolj množični protesti se odvijajo v južni regiji Apurimac, kjer protestniki že od četrtka blokirajo glavne prometne žile proti glavnemu mestu Andahuaylas. Včeraj je prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ranjenih sedemnajst ljudi, pet od njih s strelnim orožjem, a o smrtnih žrtvah ni poročila.

Odbor za izbojevanje interesov province Andahuaylas zahteva takojšnje znižanje cen elektrike, izboljšanje kvalitete električnega omrežja, plačilo odškodnin za nepravično zaračunane stroške, reparacije za škodo, ki so jo povzročili električni mrki, in prekinitev pogodb z Elektro Sur Este. Perujski električni sektor se je začel privatizirati leta 1992, ruralni deli države ohranjajo 30-odstotno pokritost, šest milijonov ljudi pa do elektrike nima nikakršnega dostopa.

S strani ameriškega zdravstvenega ministrstva je bila objavljena analiza učinka Obamove zdravstvene reforme. Izsledki kažejo, da je od sprejetja reforme, marca 2010, zdravstveno zavarovanje pridobilo več kot 16,4 milijona Američanov, kar pomeni tretjinski delež takrat nezavarovanih Američanov. Raven zdravstveno nekritih oseb je tako padla iz približno dvajset odstotkov, kolikor je znašala oktobra 2013, na današnjih dobrih dvanajst odstotkov. Pridobitev zdravstvenega zavarovanje je bila še posebej pomembna za latino- in afroameričane ter mlade. A nad sprejetim aktom se črni oblaki še niso popolnoma razblinili, saj na ameriškem vrhovnem sodišču še vedno poteka sodba proti zvezni vladi.

V včerajšnjem Off-u smo poročali, da se je Velika Britanija odločila pridružiti ustanovitvi Azijske infrastrukturne banke, je danes odjeknila novica, da se ji nameravajo pridružiti še Francija, Nemčija in Italija. Kitajska je s šestindvajsetimi drugimi azijskimi državami podpisala memorandum o ustanovitvi banke s sedežem v Pekingu oktobra lani. Namen nove infrastrukturne banke, ki lahko preraste v resnega rivala Združenim državam Amerike podvrženi Svetovni banki, je razvoj revnejših držav azijsko-pacifiške regije z investiranjem v transport, energijo, telekomunikacije in ostalo infrastrukturo. O vključitvi v Azijsko infrastrukturno banko naj bi razmišljali tudi v Luksemburgu, Švici in Južni Koreji. A Kitajska pravi, da je vabilo odprto le še do konca meseca.

Nedeljskim protestom v Braziliji zaradi afere Petrobrasa je sledila uradna obtožba enega izmed visokih predstavnikov in blagajnikov predsedničine Delavske stranke, Joaa Vaccarija. Ta je obtožen pozivanja k plačilu podkupnin v obliki donacije za stranko, s čimer naj bi pridobil 1,1 milijona evra. V omenjeni aferi je pod preiskavo tudi predsednica države Dilma Rouseff, ki je bila v obdobju nelegalnih transakcij v nadzornem odboru naftnega koncerna Petrobras. Ob vse večjem nezadovoljstvu in protestih je ta v javnih izjavah skušala zamižati pred prisotnimi konflikti in pozvala k državni enotnosti ter dejala, citiramo, “včeraj, ko sem videla na stotisoče civilistov, ki so protestirali, nisem mogla, da ne bi pomislila, da se je bilo vredno boriti za svobodo”.

Družabno omrežje Facebook je objavilo podrobnejšo razjasnitev svoje politike cenzuriranja. Ta sedaj eksplicitno prepoveduje objavljanje kakršnekoli vsebine, ki bi podpirala dejavnosti terorističnih skupin, prav tako pa prepoveduje objavo slik golih teles znotraj seksualnega konteksta. Objavljanje golote naj bi bilo tako dovoljeno le v primeru, da gre za umetniško delo ali dojenje. Princip, ki naj bi mu pri tovrstni politiki sledili, naj bi bil po besedah ustanovitelja Marka Zuckeberga dajanje največ glasu največjemu možnemu številu ljudi. To utilitaristično načelo pa zamegljuje, katerim skupinam daje največ glasu, saj so teroristične skupine preohlapno definirane, v praksi pa Facebook sledi opredelitvi terorističnih skupin, kot jo podajajo Združene države Amerike.

Protiteroristični duh na internetu pa je bil prav tako prisoten v Franciji. Ta je brez sodnega naloga blokirala pet internetnih strani, ki naj bi odobravale terorizem in razširjale sovražni govor. Tovrsten ukrep je prvi od zakonske opredelitve novembra lani, ki med drugim opredeljuje tudi prepoved odhoda državljanom iz države, za katere se sumi, da se bodo pridružili militantnim džihadističnim skupinam.

V Tuzli so znova odjeknili protesti, tokrat protestirajo delavci Aide. O razlogih protestiranja nam pove predsednica sindikata tovarne obutve Aida, Dina Avličić:

///izjava

Uradna statistika v Tuzli prikazuje problem brezposelnosti kot 100.000 zaposlenih na 80.000 nezaposlenih. Medtem pa je delavce zmotilo povečevanje plač poslancev, čeprav so obljubljali zmanjševanje. Emina Busuladžić, predsednica stavkovnega odbora tovarne detergentov Dite iz sindikata Solidarnosti.

///izjava

Slovenska filantropija še danes do polnoči zbira prijave za izbor treh priseljencev, ki bodo lahko za obdobje dveh let prisostvovali v vladnem Svetu za vključevanje tujcev. Naloge sveta so med drugim analiziranje stanja izvajanih programov, participacija in svetovanje  pri oblikovanju zakonov na področju priseljencev ter izboljšanje nacionalnih programov za vključevanje tujcev. Več o projektu, ki ga podpira Evropska unija, nam je povedal vodja projekta, Nik Benedik.

///izjava

Namen projekta je torej v program za dobrobit tujcev vključiti tudi same priseljence, vendar gre tu najverjetneje za ustaljeno prakso pridobivanja lepih statističnih podatkov, ki ne obrodijo realnih sadov.

Ustavno sodišče je zavrnilo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki opredeljuje dostopnost tudi tistih slabih posojil v državnih bankah, ki niso prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank. Po mnenju sodišča splošno vzdušje zahteve po transparentnosti ni zadosten razlog za razkrivanje zaupnih podatkov, ki so lahko tudi poslovna skrivnost. V bankah tovrstno določitev kakopak pozdravljajo, saj bi, kot je izpostavila centralna banka, razkrivanje tovrstnih podatkov ožila polje podjetniške svobode.

Off sta pripravila Tit in vajenka Teja.