Izrael je poleg vojaške racije treh palestinskih nevladnih organizacij v okupiranem mestu Ramalah na Zahodnem bregu prav tako napovedal, da palestinski avtoriteti do marca ne namerava izplačevati dela davkov, ki ji pripada. Izrael namreč na okupiranem Zahodnem bregu vsak mesec pobere 100 milijonov dolarjev davkov v imenu palestinske avtoritete, ki jih le-ta porabi za plačilo javnih služb in storitev. Dogovor je veljaven v sklopu trenutnega premirja. Izraelski zunanji minister Avigdo Lieberman, pripadnik nacionalistične stranke Yisrael Beiteinu, zadrževanje sredstev utemeljuje zaradi poskusa Palestinska avtoriteta po pridobitvi polnopravnega članstva v Združenih narodih. S tem naj bi kršila dogovore mirovnih pogajanj. Polnopravno članstvo Palestine v Združenih narodih sicer ni bilo izglasovano, dvignilo pa se ji je status v državo nečlanico opazovalko v Združenih narodih. Izrael je že večkrat ob sporih s palestinsko avtoriteto zadrževal izplačilo pobranih davkov. Nazadnje je to storil pred enim letom, ko je UNESCO podelil Palestincem polnopravno članstvo. Medtem pa odposlanec Libermana Danny Ayalon v Združenih državah Amerike dvori hispanski skupnosti na Floridi s težnjo po zagotovitvi podpore tudi s strani demografsko vse močnejše tamkajšnje volilne baze.

Oblasti v sudanskem Darfurju so ujele kondorja, ki je imel na nogah pritrjen GPS lokator in imenski listek Izraelske naravovarstvene agencije ter Hebrejeske univerze v Jeruzalemu. Ujeti kondor je bil hitro povzdignjen v status izraelskega vohuna. Naravovarstveniki v Izraelu so obtožbe označili za nesmiselne, z GPS lokatorjem namreč spremljajo kondorjevo migracijsko pot. Izrazili pa so zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo svojega nesojenega vohuna. O dvomljivi vohunski karieri kondorja so dvomili tudi trezno misleči znotraj Sudana. Podoben incident se je zgodil januarja 2011, ko so v Savdski Arabiji prav tako ujeli izraelskega 007 kondorja.

Prehodni malijski premier Modibo Diarra je bil aretiran med poskusom zapuščanja države. Po uradnih izjavah naj bi šel na zdravniški pregled v Francijo. Aretacijo so izvedle vojaške sile, ki so marca v Maliju izvedle državni udar. Razlog za aretacijo Diarre naj bi bil njegov poskus ponovne destabilizacije Malija. Napetosti med njim in vojsko so se v zadnjih tednih stopnjevale, vrh pa so dosegle, ko je Diarra pozval na demonstracije v podporo rezoluciji Združenih narodov, ki bi odobrila vojaško posredovanje na severu Malija. Po aretaciji je Diarra na državni televiziji obelodanil svoj odstop. Prehodni predsednik Malija Dioncounda Traore je že imenoval novega prehodnega premiera Dianga Sissoka. Afriška Unija, ki intervencijo na severu Malija podpira, je obsodila prisiljen odstop Diarre.

V ameriški zvezni državi Michigan je bila odpravljena zahteva po obveznem članstvu v delavskih sindikatih. Med končnim sprejemanjem zakonskega odloka je pred predstavniškim domom v glavnem mestu Lansing protestiralo 12.000 delavcev. Z odločitvijo je Michigan postal 24. ameriška zvezna država, ki od delavcev ne zahteva pristopa k sindikatu, s čimer se zmanjšuje možnost kolektivnih pogajanj o položaju delavcev. Sindikalisti so napovedali, da bodo odločitev podvrgli presoji sodišč in poskušali sprožiti razpis odpoklicnih volitev, s katerimi bi se lahko odstranilo več republikanskih predstavnikov, ki so predlog podprli. Michigan je namreč dom sindikalno močno povezane avtomobilske industrije in zgodovinski simbol ameriškega sindikalnega povezovanja.

Prizivno sodišče v zvezni državi New York je prepovedalo uporabo protiterorističnega zakona, sprejetega po 11. septembru, za kazenski pregon kriminalnih tolp. Na osnovi dotičnega zakona je bil lahko “navaden” kriminalec obsojen kot terorist, s čimer je dobil višjo kazen. Osnova za uporabo protiterorističnega zakona je bil del, ki je terorizem označeval za “namensko zastraševanje civilne populacije”, kamor so lahko s široko interpretacijo šteli tudi spopade in nasilje med kriminalnimi tolpami. Edinemu, v letu 2002 kot teroristu obsojenemu pripadniku tolpe do sedaj, Edgarju Moralesu, se je zaradi odločitve prizivnega sodišča znižala kazen s 45 na 20 let.

Srbska policija je aretirala milijarderja Miroslava Miškovića in njegovega sina zaradi suma kraje denarja iz privatnih cestnih podjetij. Okoristila naj bi se z zneskom v višini 30 milijonov evrov. Mišković velja za najbogatejšega Srba. S svojim “Delta Holding” imperijem je pričel v 90., po razpadu Jugoslavije, in ga razširil po odstopu Miloševića leta 2000.

Predstavniki sindikatov javnega sektorja so v državni zbor vložili 13.280 podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Od vlade sedaj pričakujejo vabilo za pogajalsko mizo. Več nam je povedal David Švarc, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.