Sionistične sile so ponovno bombradirale Bejrut, glavno mesto Libanona. Skupno so izvedle 11 zaporednih napadov na oporišča šiitskega gibanja Hezbolah na jugu prestolnice. Zdravstveni viri so za televizijo Al Arabíja dejali, da je v zadnjem napadu izraelska vojska ubila eno osebo in ranila štiri. Po poročanju izraelskih medijev je bil tarča enega od napadov Hašem Safidin, potencialni naslednik nekdanjega vodje gibanja Hasana Nasrale, ki ga je izraelska vojska ubila prejšnji konec tedna. Izraelska genocidna vojska je sicer v zadnjih 24 urah izvedla približno 20 napadov na Libanon, med drugim je bombardirala libanonski mejni prehod s Sirijo in tako uničila cesto, ki je povezovala državi in po kateri je v zadnjih dneh več sto tisoč ljudi zbežalo pred izraelskim bombardiranjem. Okupatorska vojska je državo skušala napasti tudi po kopnem. Genocidna vojska nadaljuje morijo v Palestini. V zračnem napadu na mesto Tulkarm na okupiranem Zahodnem bregu so sionistične sile z bombardiranjem ubile več deset civilistov. Po poročanju izraelske vojske je ta z napadom med drugim ubila tudi Zahija Džaserja Abdela Razaka Aufija, vodjo gibanja Hamas v Tulkarmu.

V kolaboraciji s sionistično okupatorsko tvorbo je vodstvo mednarodne nogometne zveze, bolje poznane pod kratico Fifa, namesto suspenza izraelske nogometne zveze uvedlo dve preiskavi domnevnega izraelskega kršenja pravil. Čeprav je palestinska nogometna zveza že na majskem kongresu Fife zahtevala suspenz Izraela zaradi morije, ki jo okupatorska tvorba izvaja v Gazi in na Zahodnem bregu, ji Fifa ni ugodila. Za primer so se Palestinci sklicevali na suspenz Rusije, ki jo je Fifa suspendirala štiri dni po začetku ruske invazije v Ukrajini. Predsednik Fife Gianni Infantino je namesto suspenza zaradi občutljivosti teme in nasvetov »neodvisnih« strokovnjakov uvedel dve preiskavi. Prva preiskava se bo osredotočala na obtožbe diskriminacije znotraj izraelske lige, preiskavo bo vodila Fifina disciplinska komisija. Druga preiskava se bo ukvarjala z nastopanjem izraelskih klubov v izraelskih tekmovanjih, čeprav imajo ti klubi sedež na palestinskem ozemlju.

Iz Palestine pa k njeni nekdanji kolonizatorki Veliki Britaniji. Imperialistična velesila je naznanila vrnitev otokov Chagos otoški državi Mavricij. V zameno za vrnitev odvzetega ozemlja so Britanci zagotovili, da bo koralni otok Diego Garcia še naslednjih 99 let služil kot vojaško oporišče Združenih držav Amerike. Koralni otok je največji od otokov Chagos, ki ležijo v sredini Indijskega ocena, njihova lokacija pa služi kot odlična strateška točka za imperialistične podvige Amerike in Velike Britanije. Čeprav bo otok Diego Garcia še vedno opravljal funkcijo vojaške baze, se bodo zaradi vrnitve ozemlja Mavriciju razseljeni otočani, ki so morali otočje zapustiti ob vzpostavitvi vojaške baze v sedemdesetih letih, lahko vrnili na otok.

Na ulicah ganske prestolnice Akre protestniki od oblasti zahtevajo izpustitev 53 aktivistov, ki jih je policija aretirala na demonstracijah proti ilegalnemu rudarjenju zlata. Z načrtovanimi tridnevnimi protestnimi shodi poskušajo protestniki vlado prisiliti, da poleg izpustitve aktivistov tudi dokončno ukine ilegalno rudarjenje, ki se odvija po celotni Gani in negativno vpliva na okolje v državi. Poleg uničenja 34 gozdnih rezervatov in več poljedelskih površin, namenjenih pridobivanju kakava, je rudarjenje povzročilo tudi večjo kontaminacijo vodnih virov.

Ameriški pristaniški delavci so z upravljavci pristanišč dosegli dogovor o 62-odstotnem zvišanju plač v naslednjih šestih letih. Dogovor o zvišanju plač je končal tridnevno stavko, zaradi katere je bil ustavljen promet na ameriški vzhodni obali in obali Mehiškega zaliva. Sindikat delavcev Mednarodnega združenja ladjarjev je zahteval 77-odstotno povišico, medtem ko je Ameriško zavezništvo za ribiško politiko vztrajalo pri 50-odstotnem dvigu. Kompromis pogajalcev je po poročanju agencije Reuters tako zagotovil, da se delavcem v šestih letih plača zviša za 22 evrov. Delodajalci in sindikati so se ob tem zavzeli, da se k pogajalni mizi vrnejo januarja naslednje leto.

Odbor državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je na nujni seji z osmimi glasovi za in petimi proti potrdil kandidaturo Vinka Logaja za novega ministra za vzgojo in izobraževanje. Logaj, nekdanji direktor Zavoda za šolstvo, bo v primeru, da ga v ponedeljek potrdi državni zbor, na položaju ministra za izobraževanje nasledil Darja Feldo, ki je po uradnih informacijah odstopil zaradi želje po vrnitvi v pedagoški poklic. V odgovorih na vprašanja koalicijskih, pa tudi opozicijskih poslancev je predstavil svoje vizije za vodenje ministrstva za izobraževanje. Med izpostavljenimi problemi slovenskega šolstva so poslanci izpostavili tudi povečano število priseljenih otrok. Po besedah Logaja pa so prav jezikovne in kulturne bariere te, ki povzročajo največjo stisko tako otrokom kot učiteljem. Zato bi šolam zagotovil nov kader, ki pa ne bi bil nujno iz učiteljskih vrst. Izven stroke bi Logaj iskal tudi dodatno strokovno pomoč za otroke in mladino. To bi zagotovil z mikrokvalifikacijami učiteljev, za kar je dodal, da se zaveda, da razprava o tem v univerzitetnem prostoru ne bo preprosta. Povedal je še, da se zavzema za nadaljnje vlaganje v šole in vrtce ter da ne podpira šolanja na daljavo in združevanja vrtcev. Kontradiktorno pa je v nadaljevanju povedal, da vprašanje organizacije skupnih služb ostaja odprto. Spomnimo, da je ljubljanski župan Zoran Janković za prihodnost napovedal oblikovanje megavrtca, ki bo združeval več različnih vrtcev pod eno skupno enoto. Za položaj direktorice megavrtca je predvidel Barbaro Novinec, za katero je pred dobrimi tremi mesecemi Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila sum kršitve interesov pri opravljanju funkcije ravnateljice v vrtcu Galjevica.

Po hodniku in skozi vrata na odbor za obrambo. Podporo odbora je z devetimi glasovi za in šestimi proti dobil tudi nekdanji vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, ki je tako prestal prvi korak na poti do imenovanja za novega ministra za obrambo. Sajovic bo na mestu ministra nadomestil Marjana Šarca, ki je pred kratkim poletel v Bruselj služiti evrobirokratski rok. Poleg obljube nakupa vojaške opreme, kot je oklepno vozilo Oshkosh, se je kandidat zavzel tudi za sprejetje novele zakona o kritični infrastrukturi, s čimer bi omogočili več kot 250 zaposlitev. Na vprašanja poslancev o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka je Sajovic odgovoril, da je to nekaj, kar morajo skupaj sprejeti vlada, predsednica države in državni zbor.

Poslanci stranke Levica so vlado pozvali, naj zaradi stopnjevanja vojne v Ukrajini ustavi vse oblike bojne vojaške pomoči in se zavzema za prepoved rabe jedrskega orožja pri reševanju konflikta. Štiričlanska poslanska skupina je svojo zaskrbljenost izrazila zaradi treh razlogov. Prvič zato, ker Ukrajina pritiska na Zahod, da ji ta dovoli uporabo raket dolgega dosega na ruskem ozemlju. V luči tega je Evropski parlament 19. septembra sprejel resolucijo, s katero Ukrajini odpravlja vse omejitve pri uporabi orožja za napade na cilje v Rusiji. Zadnja skrb stranke pa je morebitni ruski odziv. Ruski predsednik Vladimir Putin je v primeru množičnega napada »zahodnih izstrelkov« na Rusijo zagrozil Zahodu z uporabo jedrskega orožja. Na vlado so zato podali pet pobud, s katerimi bi aktualizirali miroljubno reševanje sporov, zastopanje omejevanja oboroževanja in dosledno spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava.