Palestinske oblasti so odklonile pomoč z medicinsko opremo od Združenih arabskih emiratov. Slednji so opremo poslali Palestincem preko Izraela za pomoč ob epidemiji bolezni COVID-19. Palestinski minister zdravja Mey Keyle je ob tem na javnem dogodku v Betlehemu, na okupiranem Zahodnem bregu, povedal, da ni bilo nikakršne koordinacije s Palestino v zvezi z medicinsko opremo iz ZAE. Letalo z medicinsko opremo, namenjeno Palestincem iz Abu Dabija, je pristalo na izraelskem letališču v torek, kar velja za prvi javni let med državami, saj UAE in Izrael nimata uradne povezave. Zadnje čase se, kot lahko sklepamo, prijateljsko šmekajo Izrael in UAE, čeprav razen Jordana in Egipta, ki sta podpisala mirovna sporazuma z Izraelom, ostale arabske države uradno zanikajo veze z Izraelom, ki že desetletja okupira palestinske teritorije.

Kitajski premier Li Kečjang je v poročilu Kitajskemu nacionalnemu kongresu pozval Tajvance, naj se uprejo neodvisnosti Republike Kitajske, torej Tajvana. Pravi, ukrenil bo vse, da se bi ta poziv nekoliko kosal z inavguracijskim govorom predsednice Caj Ing Ven, ki pravi, da Tajvan nikoli ne bo sprejel dogovora “ena država, dva sistema”, po kateri bi Hong Kong postal del Kitajske z avtonomijo.

Justin Trudeau medtem pravi, da Kitajci ne razumejo, da je v Kanadi sodstvo neodvisno od političnega vpliva – za razliko od daljnovzhodne države. To je sicer odgovor na zahtevo kitajskih oblasti, da naj osvobodijo finančno direktorico Huaweija, Meng Vandžou, ki je bila aretirana decembra 2018 v Vancouvru. Ta čaka, da omenjeno politično neodvisno sodišče presodi o njeni morebitni izročitvi Združenim državam Amerike. Tam so z nepolitičnostjo sodstva nezadovoljni, ker obstaja možnost, da je hči ustanovitelja kitajskega tehnološkega podjetja Huawei prikrivala poskuse povezanih podjetij, da prodajajo opremo Iranu, in s tem kršila nepolitične sankcije, pod katerimi je.

Združene države Amerike se umikajo iz mednarodne pogodbe o odprtih zračnih prostorih, po kateri lahko države izvajajo neoborožena letalska opazovanja nad ozemlji drugih držav. Kot razlog so navedli rusko nespoštovanje dogovora. Slednja na nekaterih ozemljih ne dovoli tovrstnih opazovalnih letov, med ostalimi v ruski eksklavi Kaliningrad. Ameriški obrambni minister Mark Esper je tudi nezadovoljno omenil, da jim Rusi ne dovolijo poletov niti med vojaškimi vajami. Ameriški umik iz pogodbe začne uradno veljati po šestih mesecih.

Zvezni sodnik Jesse Furman [džEsi fƏrmən] je določil, da bo vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa plačala denarno kazen zaradi zavračanja pojasnila o letošnjih spremembah na vprašalniku popisa prebivalstva. Vladni spodleteli poskus je bil vprašalniku dodati vprašanje državljanstva. Deluje, kot da bi lahko zastraševali priseljence in s tem povzročil manjši odziv na popisu, ki prinaša politične posledice. Od števila prebivalcev je namreč odvisno število kongresnikov vsake zvezne države ter različne oblike proračunske pomoči. Države z več priseljenci bi tako imele manj politične moči in financ. Kot da to ni dovolj, ameriški predsednik Donald Trump več ni dobrodošel v zvezni državi Michigan, ker ni nosil maske med obiskom tovarne Ford.

Znanstvena redakcija sporoča: Virologa iz Velike Britanije sta nedavno objavila pregledni članek o potencialni dolgoročni imunosti na novi koronavirus. Zbrala sta podatke različnih seroloških raziskav epidemij z že znanimi človeškimi koronavirusi. Te raziskave so pokazale, da ljudje, ki so preboleli prvi SARS ali pa MERS [mErs], po dveh do treh letih niso imeli več primernih protiteles v svojem telesu. Posledično bi se lahko po treh letih ponovno okužili s tema virusoma, čeprav so enkrat okužbo že preboleli. Prav tako je bilo iz raziskav razvidno, da je pri sezonskih koronavirusih možna ponovna okužba z virusom že po šestih mesecih, je pa potek bolezni pri drugi okužbi načeloma blažji.

Za SARS-CoV-2 vemo, da okuženi razvije protitelesa deset do štirinajst dni po okužbi. Pri lažjih potekih bolezni je teh protiteles manj, pri redkih primerih pa protiteles sploh ni zaznati. Za SARS-CoV-2 pa žal še vedno ne moremo z gotovostjo reči, ali so protitelesa v telesu prisotna za daljše obdobje ali ne. Vendar če izhajamo iz preostalih raziskav na drugih koronavirusih, lahko vidimo, da učinkovitost teh protiteles čez čas zbledi in da bi se oseba, ki je COVID-19 že prebolela, lahko zopet okužila. Prav zaradi nevarnosti ponovne okužbe nekateri raziskovalci in raziskovalke omenjajo možnost, da bi novi koronavirus lahko čez čas postal endemičen in bil le še eden izmed sezonskih virusov, ki krožijo med ljudmi.

Župan Trsta Roberto Dipiazza [dipjAca] predlaga uvedbo dneva osvoboditve mesta izpod jugoslovanske okupacije. V utemeljitvi predloga je tržaški podžupan Paolo Polidori iz desničarske Lige povedal, da je bil šele 12. junij 1945 – datum, predlagan za dan osvoboditve – dan, ko je Trst zaživel kot svobodno mesto, in ne 25. april istega leta, ko so ga partizani prevzeli od nemške okupacije po kapitulaciji in se tam zadržali 40 dni. Le nekaj dni pred tem so se Bratje Italije, desničarska organizacija, odločno uprli predvidenem vračanju slovenskega Narodnega doma v Trstu italijanskim Slovencem. Italija ga bo simbolično vrnila v last krovnim organizacijam slovenskih manjšin ob stoti obletnici zažiga Narodnega doma.

Hrvaški podjetniki protestirajo, ker naj bi jim država onemogočala opravljanje dela. V kakšnem hudem položaju so se znašli hrvaški podjetniki, pove Maruša Stamać, glavna koordinatorka društva Glas poduzetnika, ki je nastalo v letošnjem marcu.

Davčna uprava Slovenije je začela preiskavo o lastnikih fantomskih podjetij v Banji Luki. Državljani Slovenije so v preteklih dveh letih v Banji Luki odprli več kot 200 fiktivnih podjetij, da bi se s pomočjo davčne ureditve Republike Srpske izognili plačevanju davkov doma. Podjetja nimajo telefonske številke, elektronske pošte, na naslovih, kjer so registrirana, ni predstavništva ali pisarn. V večini primerov je pri registraciji sodeloval Rok Snežič, biznismen in svetovalec premierja Janeza Janše.

Mandatno-volilna komisija je na včerajšnji seji z dnevnega reda umaknila predlog o predčasni razrešitvi nadzornega odbora javne Radiotelevizije Slovenije. Umik je predlagala stranka Levica, za je glasovalo deset poslancev, proti jih je bilo osem. Predčasno razrešitev nadzornikov Danila Tomšiča in Boruta Žagarja so iz stranke SDS podali na seji 21. aprila, saj po zakonodaji pet od enajstih članov nadzornega sveta RTV Slovenija imenuje državni zbor. Teh pet mora vzdrževati politična razmerja, ki po spremembi vlade niso sorazmerna. Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora je predčasna razrešitev protizakonita. Potrpežljivost je vrlina.